Minister Boštjančič: Slovenija ostaja stabilna, a je fiskalna odgovornost nujna

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

»Stanje javnih financ v Sloveniji ni katastrofično. Daleč od tega. Je pa res, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance. In odgovorna politika se mora na te pritiske odzvati pravočasno in resno,« je dejal minister.

Kot je pojasnil, se države praktično od obdobja epidemije covida-19 naprej soočajo z neprekinjenim nizom kriz - od epidemije, energetske krize in inflacijskih pritiskov do trgovinskih vojn, motenj na trgih energentov in surovin ter povečanih stroškov financiranja.

O teh pritiskih so po ministrovih besedah razpravljali tudi finančni ministri Evropske unije na nedavnem srečanju v Bruslju, kjer je bila velika pozornost namenjena ukrepom zaradi energetske krize in njihovim posledicam za fiskalne politike držav članic. Na tveganja in pritiske opozarjajo tudi mednarodne institucije.

Minister je ob tem poudaril, da je Slovenija po podatkih Mednarodnega denarnega sklada trenutno tretja država v Evropski uniji po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje posledic energetske krize.

»To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi ter gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno. Seveda pa potrebujemo fiskalni prostor, da bomo lahko to počeli še naprej,« je poudaril.

Odzivanje na proračunska odstopanja je osnovna naloga Ministrstva za finance

Minister je pojasnil, da odzivanje Ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna ni izredna situacija, temveč osnovna naloga ministrstva.

»Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo tudi resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov. Ne zato ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno,« je dejal.

Največja odstopanja se trenutno beležijo predvsem pri stroških dela in pri izdatkih za zdravstvo. Minister je poudaril, da gre za področji, v kateri je država v zadnjih letih zavestno namenila več sredstev - za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema. Hkrati pa je opozoril, da so spremembe, povezane z zakonskimi obveznostmi, trajne, zato je treba poiskati rezerve tam, kjer je to mogoče.

Ministrstvo za finance je resorje že pozvalo k pripravi predlogov ukrepov. Po ministrovih besedah se je odzvalo deset ministrstev in en urad, kar ocenjuje kot premalo. Zato bodo institucije ponovno pozvali k odgovornemu in samokritičnemu pristopu, nato pa bo ministrstvo predlagalo možne ukrepe.

Poziv k odgovornosti pri sprejemanju odločitev z dolgoročnimi posledicami

Minister je pozval tudi k odgovornosti poslancev Državnega zbora. Kot je dejal, bodo imele odločitve, ki se sprejemajo danes, posledice še dolgo po koncu tega mandata.

Ob tem je posebej opozoril na predlog interventnega zakona, ki ga na Ministrstvu za finance spremljajo z zaskrbljenostjo. Po njegovih besedah predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja, predvsem če ne bodo jasno opredeljeni načini za nadomeščanje morebitnega izpada prihodkov.

»Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra Ministrstva za finance. Fiskalna odgovornost pomeni zaščito države,« je poudaril minister.

Ob tem je spomnil, da je Slovenija v tem mandatu ohranila zaupanje mednarodnih finančnih institucij in visoke bonitetne ocene. Ministrstvo za finance bo zato po njegovih besedah še naprej odgovorno upravljalo javne finance, pravočasno opozarjalo na tveganja ter skrbelo, da Slovenija tudi v zahtevnih časih ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država.

Podatki o državnem proračunu so javno dostopni

Minister je državljanke in državljane ob koncu pozval, naj si sami ustvarijo mnenje na podlagi podatkov. Spomnil je, da so podatki o državnem proračunu še bolj dostopni na spletni strani proracun.gov.si, kjer so objavljeni tudi podatki za obdobja preteklih vlad.

»Vsak si lahko sam ustvari mnenje o tem, kaj govorijo številke in kaj ustvarja politična ali medijska propaganda,« je sklenil minister Boštjančič.