Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve. | Avtor: MZEZ

Ministrica Tanja Fajon se je Volkerju Türku zahvalila za izjemno delo na terenu: "Cenimo vlogo vašega urada pri dokumentiranju kršitev, ohranjanja dokazov ter zagotavljanju nepristranskih ocen, ki so bistvene za odgovornost in preprečevanje prihodnjih zlorab. Vlaganje v preprečevanje je najboljša naložba v mednarodni mir in varnost," je dejala. Poudarila je tudi, da je Slovenija kot članica v Varnostnem svetu OZN v zadnjih dveh letih ves čas poudarjala nujnost zaščite najranljivejših v oboroženih konfliktih. "S tem bomo nadaljevali v prihodnjih letih, tudi kot člani Sveta OZN za človekove pravice."

Slovenija poudarja tudi, da so sistematične kršitve človekovih pravic prvi signal, da lahko pride do oboroženega konflikta. "Spodkopavanje spoštovanja mednarodnega prava spodbuja nekaznovanost, pri čemer civilisti plačujejo najvišjo ceno. Mehanizmi odgovornosti - vključno z univerzalno pristojnostjo in pooblastili - ostajajo nepogrešljivi," je še dejala Fajon.

Krepiti pritisk na Rusijo

Ob številnih konfliktih v svetu je spoštovanje človekovih pravic še pomembnejše kot kdaj prej. V Ukrajini se bližamo petemu letu vojaške agresije Rusije, ki prinaša ogromno trpljenja prebivalstvu. Ministrica Fajon je v Bruslju poudarila, da mora EU skupaj z mednarodnimi partnerji še naprej vršiti pritisk na Rusijo za končanje agresije na Ukrajino. Podprla je pripravo 20. svežnja omejevalnih ukrepov. V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino je Fajon sicer pozdravila določen napredek v mirovnih pogajanjih, tudi v luči zadnjega trilateralnega srečanja med Ukrajino, ZDA in Rusijo v Abu Dabiju, hkrati pa dodala: "Čeprav smo bili v zadnjih dneh priča pogovorom obeh strani, ni nobenih znakov, da bi bila Rusija pripravljena končati vojno. Ostati moramo enotni v svojih prizadevanjih za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo upošteval varnostne interese Ukrajine in Evrope."

Ko je govora o Ukrajini, je poudarila, da Slovenija vidi širitev EU kot pomembno varnostno zagotovilo za Ukrajino: "Zagovarjamo učinkovitejši in hitrejši širitveni proces, brez zniževanja standardov, in ob hkratnem zagotavljanju enakih pogojev za vse kandidatke."

Mir na Bližnjem vzhodu je nujen

V razpravi o Bližnjem vzhodu je Fajon izrazila obžalovanje, da so razmere v Gazi kljub prekinitvi ognja nevzdržne, Izrael pa z dejanji sistematično krši mednarodno pravo, Ustanovno listino OZN ter resolucije OZN. Hkrati pa izrazila zadovoljstvo o vrnitvi posmrtnih ostankov zadnjega izraelskega talca iz Gaze. Obvestila je, da Slovenija zaenkrat ne bo sodelovala v ameriškem Odboru za mir, saj presega okvir resolucije Varnostnega sveta 2803 za Gazo. "Slovenija poziva k trajnemu premirju ter zagotavljanju varne, obsežne in neovirane dostave humanitarne pomoči v Gazo, skladno s humanitarnimi načeli in ob vodilni vlogi agencij OZN. Zaskrbljeni smo nad izraelskimi ukrepi, ki ovirajo delovanje mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi. Posebej obsojamo izraelsko rušenje prostorov agencije UNRWA v Vzhodnem Jeruzalemu."

Še enkrat je poudarila nujnost skupnega pristopa EU in opozorila na naraščajoče nasilje na Zahodnem Bregu. Glede Sirije se je zavzela za ohranitev premirja, nadaljevanje vključujoče tranzicije s spoštovanjem pravic vseh manjšin in izrazila zaskrbljenost nad varnostnimi razmerami v taboriščih in zaporih na severovzhodu Sirije.

O nasilnih dogodkih nad civilnim prebivalstvom v Iranu je ministrica izrazila veliko zaskrbljenost in povedala, da Slovenija ostro obsoja dejanja oblasti ter da smo na pogovor poklicali iransko veleposlanico v Sloveniji. "Zaradi številčnih žrtev in samovoljnih pridržanj Slovenija podpira uveljavitev dodatnih omejevalnih ukrepov EU proti odgovornim za nasilno zatrtje protestov v Iranu," je obrazložila nujnost ukrepanja. Ministri so sprejeli politično odločitev za začetek postopka za uvrstitev Iranske revolucionarne garde (ang. IRGC, Islamic Revolutionary Guard Corps) na seznam terorističnih organizacij.

Razpravljali so tudi o regij Velikih jezer, kjer so obravnavali nadaljevanje stopnjevanja zaostrovanja razmer na vzhodu Demokratične republike Kongo in nadaljnjem odzivu EU. Slovenija pozdravlja vsa diplomatska prizadevanja za končanje konflikta in izpostavlja nujnost zagotovitve neoviranega humanitarnega dostopa in zaščite civilistov.

Zunanjepolitični izgledi za 2026

V jutranjih urah - pred uradnim zasedanjem - so ministri za zaprtimi vrati razpravljali o zunanjepolitičnih izgledih za 2026. "Za zaprtimi vrati smo izmenjali poglede na dogajanja po svetu v januarju od Grenlandije do vabila ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Odbor z mir in številnih kriznih žariščih. Strinjali smo se, da bo v naslednjih mesecih ključno krizno upravljanje na več frontah," je povedala ministrica Fajon. Ministri so poudarili nujnost, da ostanejo načela mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN vodilo EU, prav tako pa je obvezen enoten, odločen in koordiniran odziv na dogodke, ki vplivajo na evropsko varnost, naše interese in vrednote.