12/18/2025 | Press release | Distributed by Public on 12/18/2025 04:53
Generalni direktor Peter Japelj na 2. Evropski konferenci o znanstveni diplomaciji | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Uvodni panel je ponudil celovit pogled na vlogo Evrope v hitro spreminjajočem se globalnem okolju in osvetlil ključne izzive in priložnosti za evropsko znanstveno diplomacijo. Razprava je začrtala zelo konkretne zaveze, namenjene krepitvi uspešnosti in vpliva evropskega pristopa na tem področju ter postavila vsebinski okvir za nadaljnje razprave konference.
Peter Japelj je v svojem prispevku izpostavil, da trenutni globalni premiki pomembno spreminjajo razumevanje in vlogo znanstvene diplomacije v svetu. Poseben poudarek je namenil izobraževalni in ozaveščevalni vlogi znanstvene diplomacije v luči hitrega razvoja umetne inteligence. Opozoril je, da bodo prihodnje generacije odraščale v okolju, ki ga bo močno zaznamovala umetna inteligenca, zato je tudi naloga znanstvene diplomacije, da ljudi osvešča in opolnomoči za razumevanje njenih učinkov ter prispeva k njeni odgovorni uporabi.
V nadaljevanju je predstavil pričakovanja glede nadaljnjega razvoja znanstvene diplomacije v Sloveniji in pomen aktivnosti, kot so bili vzpostavitev Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCOin nedavno članstvo Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (v angleščini European Council for Nuclear Research - CERN) in Evropski vesoljski agenciji. Poudaril je tudi tesno povezanost gospodarske in znanstvene diplomacije, ki je za Slovenijo ključna pri uresničevanju razvojnega modela, temelječega na znanju.
Za Slovenijo je po njegovih besedah pomemben še regionalni vidik znanstvenega sodelovanja, kar potrjuje nedavna regionalna konferenca UNESCO o znanstveni diplomaciji v Ljubljani. Omenil je nadaljnji razvoj mehanizmov znotraj slovenske diplomatske mreže za učinkovitejšo promocijo slovenske znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter poudaril pomen krepitve zavedanja o vlogi znanstvene diplomacije pri sooblikovanju prihodnjih aktivnosti. To vključuje redni in vključujoč dialog, krepitev skupnih raziskovalnih zmogljivosti ter strateško načrtovanje na nacionalni in evropski ravni.