Proračunska gibanja v prvih treh četrtletjih letošnjega leta

Avtor: Ministrstvo za finance

Proračunski odhodki so bili po predhodnih podatkih v prvih devetih mesecih za 10,7 odstotka višji od primerljivega obdobja v lanskem letu, dosegli pa so 68,6 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so bili glede na enako lansko obdobje višji za 9,2 odstotka, dosegli pa so 70,5 odstotka načrtovanih.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prilivi. V devetih mesecih so znašali 9,9 milijarde evrov in so bili za 8,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so narasli za 13,7 odstotka na 4,6 milijarde evrov.

Z dohodnino, ki je ostala državnemu proračunu, smo zbrali 1,6 milijarde evrov oziroma 1,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač, razmeroma nizka rast pa je posledica višjega letnega poračuna dohodnine in višjih sredstev za občine. Celotni prilivi iz dohodnine namreč ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih devetih mesecih so občine prejele za 1,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več sredstev kot lani. To vključuje tudi nov prihodkovni vir za občine, namenjen zmanjševanju objektivnih razlik občin.

Prihodki od trošarin so znašali 1,1 milijarde evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente in na tobak, prilivi od trošarin na alkohol pa so bili višji.

Zbrali smo še 1,5 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 17,6 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026.

Proračunski odhodki

Za investicije smo v obravnavanem obdobju namenili 984 milijonov evrov oziroma 22,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del teh izdatkov je namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, in sicer 693 milijonov evrov. Del teh sredstev v višini 315 milijonov evrov smo namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, kar je 54,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki med drugim vključujejo socialne transferje in izplačila družinam ter brezposelnim, smo namenili 1,7 milijarde evrov oziroma 9,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Tudi v sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih devetih mesecih prispeval 1,7 milijarde evrov, kar je 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja - 1,3 milijarde evrov - odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 2,7 odstotka.