260 milijard: kam so odtekle in kaj jih je odpihnilo

260 milijard: kam so odtekle in kaj jih je odpihnilo?

Globalne gospodarske izgube zaradi naravnih katastrof so leta 2025 dosegle 260 milijard ameriških dolarjev, kaže najnovejše poročilo družbe Aon »Climate and Catastrophe Insight«. Čeprav je bila skupna katastrofalna aktivnost nekoliko nižja kot v prejšnjih letih, poročilo opozarja na jasen dolgoročni trend - vremenska in podnebna tveganja postajajo vse pomembnejši dejavnik poslovne negotovosti, gospodarskih izgub in strateškega odločanja.

Aon poudarja, da podjetja danes delujejo v okolju štirih medsebojno povezanih megatrendov, in sicer trgovine, tehnologije, vremena in delovne sile, pri čemer pa prav vremenska volatilnost vse močneje vpliva na vse ostale segmente poslovanja.

Po ugotovitvah poročila so ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši, intenzivnejši in geografsko bolj razpršeni. Posledice se kažejo v motnjah dobavnih verig, pritiskih na infrastrukturo, višjih stroških surovin ter vse večjih operativnih tveganjih za podjetja.

Med najbolj izpostavljenimi primeri poročilo omenja upad vodostaja reke Ren, ki vpliva na evropske transportne poti, ter obsežne požare v Kaliforniji.

Čeprav so se zavarovane izgube leta 2025 nekoliko zmanjšale glede na leto prej, dolgoročni trend ostaja zaskrbljujoč, saj izpostavljenost vremenskim tveganjem narašča.

Poplave postajajo ena največjih globalnih nevarnosti

Posebej izrazito vlogo imajo poplave, ki so v zadnjih treh desetletjih postale ena najbolj vplivnih naravnih nevarnosti. Analiza družbe Aon kaže, da so globalne gospodarske izgube zaradi poplav leta 2025 presegle 42 milijard ameriških dolarjev, od leta 2000 pa že več kot 2 bilijona dolarjev.

Zato podjetja vse bolj intenzivno vlagajo v napredno katastrofalno modeliranje in inovativne zavarovalne rešitve, ki strankam pomagajo bolje razumeti poplavna tveganja ter hitreje okrevati po katastrofalnih dogodkih.

Zavarovane izgube ostajajo nadpovprečno visoke

Kljub nekoliko mirnejšemu letu so zavarovane izgube dosegle 127 milijard ameriških dolarjev, kar je 27 % nad dolgoročnim povprečjem.

Med ključnimi ugotovitvami poročila so:

• 49 gospodarskih dogodkov je povzročilo več kot milijardo dolarjev izgub;
• 30 zavarovanih škodnih dogodkov je preseglo milijardo dolarjev, kar močno presega zgodovinsko povprečje;
• močne konvektivne nevihte so povzročile 61 milijard dolarjev zavarovanih izgub;
• požara Palisades in Eaton sta skupaj povzročila 58 milijard dolarjev gospodarskih izgub in 41 milijard dolarjev zavarovanih izgub.

Suše, vročinski valovi in vpliv na gospodarstvo

Poročilo opozarja tudi na vse večji vpliv sekundarnih nevarnosti, predvsem suše, ki je leta 2025 povzročila 13 milijard dolarjev gospodarskih izgub. Sušni pogoji vse močneje vplivajo na energetiko, kmetijstvo, proizvodnjo surovin in globalne dobavne verige.

Vročinski valovi pa imajo poleg gospodarskih tudi hude družbene posledice. V Evropi je poleti zaradi vročine umrlo najmanj 24.400 ljudi, medtem ko je potres v Mjanmaru zahteval več kot 5.400 življenj.

Podnebna tveganja niso več obrobna tema

Aonovo poročilo poudarja, da podnebne spremembe niso več zgolj okoljsko vprašanje, temveč osrednje strateško tveganje za poslovne odločevalce po vsem svetu.

To potrjuje tudi Aonova raziskava Global Risk Management Survey 2025, v kateri so se podnebne spremembe ter vremenske in naravne nesreče prvič uvrstile med deset največjih globalnih poslovnih tveganj. Med največjimi tveganji ostajajo tudi prekinitve poslovanja, pomanjkanje surovin in nihanja cen dobrin.

Podjetja bodo morala vlagati v odpornost

Vse večja vremenska nestabilnost sili podjetja v prilagajanje poslovnih modelov, infrastrukture in upravljanja zaposlenih. Ekstremni vremenski dogodki vplivajo tudi na migracije delovne sile, posebne zdravstvene programe za zaposlene ter različno izbiro lokacij za poslovanje in zaposlovanje kadrov.

Aon zato podjetjem priporoča:

• vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v kadrovske in lokacijske strategije;
• vlaganja v sisteme zgodnjega opozarjanja in napredno analitiko;
• tesnejše sodelovanje različnih poslovnih funkcij pri upravljanju vremenskih tveganj.

Konkurenčna prednost prihodnosti bo odpornost

Po ocenah Aona bodo v prihodnjih letih največjo konkurenčno prednost pridobile organizacije, ki bodo sposobne pravočasno predvideti podnebne motnje in odpornost vključiti v svoje temeljne poslovne procese.

Zavarovalniški sektor bo pri tem igral vse pomembnejšo vlogo kot strateški partner podjetjem pri obvladovanju tveganj, razvoju novih modelov prenosa tveganj ter financiranju prilagoditev na podnebne spremembe.

Aon zaključuje, da podatkovno podprt pristop k obvladovanju tveganj ne povečuje le odpornosti podjetij, temveč jim omogoča tudi dolgoročno konkurenčnost in trajnostno rast v svetu vse večje podnebne negotovosti.

Več o poročilu si lahko preberete na naslednji povezavi: 20260120-cci-2026.pdf

260 milijard: kam so odtekle in kaj jih je odpihnilo? (PDF, 136.00 KB)