Ministrica Rifelj z zaposlenimi naravnih parkov o učinkovitem upravljanju zavarovanih območij

Ministrica Rifelj na srečanju s predstavniki Skupnosti naravnih parkov Slovenije | Avtor: Ministrstvo za okolje in prostor

Zavarovana območja obsegajo približno 14 odstotkov površine Slovenije. Njihovi upravljavci imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, usmerjanju obiska ter povezovanju varstva narave z razvojem lokalnih skupnosti, trajnostnim turizmom, kmetijstvom in kulturno dediščino.

Ministrica je v pogovoru z vodstvi parkov poudarila potrebo po jasni razmejitvi odgovornosti med državo in upravljavci. Država mora za izvajanje zakonsko določenih javnih nalog zagotavljati pravočasne odločitve, predvidljive pogoje delovanja in imeti jasne prednostne naloge. Od upravljavcev pa se pričakuje gospodarno upravljanje, učinkovita uporaba obstoječih virov, pregledno vodenje projektov ter ustvarjanje lastnih prihodkov tam, kjer je to mogoče in skladno z varstvenimi cilji zavarovanega območja.

Posebna pozornost je bila namenjena pripravi in posodabljanju načrtov upravljanja, izvajanju projektov, financiranih iz Podnebnega sklada in evropskih kohezijskih sredstev, ter iskanju rešitev za zavarovana območja, ki še nimajo učinkovitega upravljanja. Sogovorniki so se dotaknili tudi potrebe po pravočasnem prepoznavanju administrativnih in izvedbenih ovir, da bi jih bilo mogoče odpraviti še pred nastankom zamud.

Ministrica je ob tem poudarila, da cilj ne sme biti zgolj formalna ali finančna realizacija programov, temveč kakovostna, strokovno utemeljena in zakonita izvedba ukrepov z vidnimi rezultati v naravi in lokalnem okolju.

V nadaljevanju je ministrica nagovorila zaposlene v slovenskih naravnih parkih in se jim zahvalila za njihovo strokovno, zahtevno in pogosto premalo vidno delo.

»Velik del tega, kar imamo danes za samoumevno - ohranjeno naravo, izjemne krajine in območja, ki jih želijo obiskovati ljudje iz Slovenije in vsega sveta - ni samoumeven. Za tem stoji tudi vaše delo. Delo naravovarstvenih nadzornikov, strokovnih služb in upravljavcev zavarovanih območij poteka predvsem na terenu, med ljudmi in v okoliščinah, v katerih ni vedno mogoče najti preprostih rešitev,« je poudarila ministrica.

Dodala je, da ministrstvo od zaposlenih ne pričakuje zgolj izvajanja predpisov in navodil, temveč tudi strokovne predloge ter odkrito opozarjanje na rešitve, ki v praksi ne delujejo. Prav izkušnje s terena so po njenih besedah nujne za oblikovanje učinkovite in zaupanja vredne politike varstva narave.

»Naša skupna naloga je, da naravo varujemo z ukrepi, ki so strokovno utemeljeni, izvedljivi in razumljivi ljudem, ki na teh območjih živijo, delajo ali jih obiskujejo,« je sklenila ministrica Rifelj.