Pooblaščenci za varstvo podatkov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške in Madžarske v Ljubljani na strokovni izmenjavi

Pooblaščenci za varstvo podatkov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške in Madžarske so se od 14. do 16. septembra sestali v Ljubljani na letni strokovni izmenjavi pooblaščencev. Srečanje je gostila slovenska informacijska pooblaščenka, dr. Jelena Virant Burnik. Pooblaščence je sprejela tudi predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, s katero so si izmenjali poglede na aktualne izzive na področju varstva osebnih podatkov.

Organi za varstvo osebnih podatkov so na srečanju sprejeli skupno izjavo, s katero so opozorili na izzive v zvezi s kadrovskimi in finančnimi viri, naraščajočim številom pritožb in zapletenostjo zadev, ki jih obravnavajo. Ponovno so poudarili, da spremembe pravnega okvira, kot jih predlaga Digitalni omnibus, ne smejo posegati v pojem osebnega podatka. Razprava s predsednico Republike Slovenije se je osredotočila na izzive uporabe modelov umetne inteligence in na pomen spoštovanja pravic otrok v digitalnem okolju.

Skupna izjava

Organi za varstvo podatkov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške in Madžarske so se od 14. do 16. septembra sestali v Ljubljani na letni strokovni izmenjavi pooblaščencev. Izmenjali so si izkušnje o delovanju z omejenimi kadrovskimi viri, s katerimi se spopadajo ob povečanem pripadu zadev in njihovi naraščajoči kompleksnosti. Glede na številne nove pristojnosti, ki jih digitalna zakonodaja, zlasti Uredba o umetni inteligenci, nalaga organom za varstvo podatkov, je posebej izrazita potreba po dodatnem strokovnem znanju s področja informacijske tehnologije, medtem ko so finančna sredstva, ki se lahko uporabijo za ta namen, omejena.

Pooblaščenci so se zavezali h krepitvi medsebojnega sodelovanja in učinkovitega izvrševanja predpisov z vzpostavitvijo skupne platforme za izmenjavo strokovnjakov za informacijske tehnologije (IT) na ravni EU. Platforma bi omogočala izmenjavo IT strokovnjakov, zaposlenih pri posameznem organu za varstvo podatkov, ki bi lahko na temelju pogodbe sodelovali z organi za varstvo podatkov v drugih državah članicah, kadar ti potrebujejo dodatno strokovno znanje s področja IT. Na ta način bi bilo mogoče združiti obstoječe tehnično znanje in omogočiti učinkovitejše izvajanje pravil o varstvu podatkov.

Organi za varstvo podatkov se soočajo tudi z velikim izzivom zaradi naraščajočega števila pritožb, vključno s pritožbami, ki jih ustvari umetna inteligenca. Zakonodajalce pozivajo, naj preučijo pristope, ki bi omogočili hitrejše reševanje pritožb. To bi lahko vključevalo racionalizacijo upravno-procesne zakonodaje, ki bi omogočila smiselne načine za zagotavljanje učinkovitejšega izvrševanja.

Glede predlaganih sprememb v predlogu Digitalnega omnibusa so organi za varstvo podatkov ponovili trdno prepričanje, da se spremembe pojma osebnega podatka ne bi smele uvajati po postopku za sprejem omnibus zakonodaje. Vsako oženje opredelitve osebnega podatka bi lahko znatno zmanjšalo raven zaščite posameznikov v EU in EGP, hkrati pa ne bi v ničemer prispevalo k pravni varnosti. Organi za varstvo podatkov podpirajo prizadevanja za poenostavitev, na primer v zvezi s poročanjem o kršitvah varstva podatkov, vendar je treba preprečiti kakršne koli spremembe, ki bi pomenile manjšo pravno jasnost in večje breme za upravljavce in obdelovalce podatkov.

Organi za varstvo podatkov so potrdili svojo zavezanost krepitvi regionalnega foruma za sodelovanje in nadaljnjemu razvijanju izmenjave strokovnih znanj. Dogovorili so se, da bo srečanje leta 2027 gostil avstrijski organ za varstvo podatkov na Dunaju.