Predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec na Medparlamentarni konferenci o Skupni zunanji in varnostni politiki in Skupni varnostni in obrambni[...]

Kopenhagen, 27. avgust 2025 - V Kopenhagnu od 26. do 28. avgusta 2025 v okviru danskega predsedovanja Evropski uniji poteka Medparlamentarna konferenca o Skupni zunanji in varnostni politiki in Skupni varnostni in obrambni politiki. S strani Državnega sveta Republike Slovenije se konference udeležujeta predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec in sekretar Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Rok Vodopivec.

Vsebinski del konference je razdeljen na štiri sklope in tri seje ter razpravo o prihodnosti evropske zunanje in varnostne politike, kot sledi: Prednostne naloge in strategije SZVP/SVOP: Prihodnost evropske zunanje in varnostne politike; Strateški trenutek Evrope: krepitev sodelovanja EU in NATO pri obrambi, odvračanju in globalnih disrupcijah; Nujna razprava - Združena Evropa: obramba svobode, demokracije in suverene Ukrajine; Onkraj meja: širitev kot strateška naložba v varnost Evrope; Kritična infrastruktura, družbena odpornost, energija in podnebje; seje: Čezatlantska vez: edinstveno prijateljstvo v kompleksnem svetu; Migracije: Napredek sodelovanja s tretjimi državami; Vloga Evrope na spreminjajočem se/nemirnem Bližnjem vzhodu: Oblikovanje skladnega odziva EU.

V okviru četrtega vsebinskega sklopa se je v razpravo vključil tudi državni svetnik Bojan Kekec, ki je izpostavil, da je kritična infrastruktura ključnega pomena za nemoteno in stabilno delovanje celotne družbe, tako v mirnem času, v času velikih naravnih nesreč in seveda tudi v vojnih razmerah. Nekaj let nazaj v EU še niti nismo toliko razmišljali o teh stvareh, sedaj pa imamo vojno praktično na naših zunanjih mejah pa tudi naravne nesreče so čedalje bolj hude in pogoste.

Slovenija se zavzema za celostno krepitev varnosti in obrambe EU, ki poleg krepitve obrambnih zmogljivosti in proizvodnje krepi tudi splošno odpornost EU na različne vrste kriz, vključno s hibridnimi, kibernetskimi in drugimi grožnjami. Poudarjamo pomen učinkovitih naložb, tudi v umetno inteligenco in proizvodnjo z dvojno rabo, krepitev logistike, zdravstvenih sistemov in znanosti. Takšen pristop bi okrepil tudi splošno konkurenčnost EU.

EU še vedno nima dovolj dobro razvitega enovitega in povezanega energetskega in železniškega omrežja. V povezavi s tem pa se je potrebno vprašati ali je potrebno TEN-T in TEN-E projekte bolj temeljito spremljati, analizirati in mogoče tudi pospešiti?