Državni sekretar Peter Lovšin: Skupne izzive moramo preoblikovati v skupne rešitve

Državni sekretar Peter Lovšin v pozdravnem nagovoru | Avtor: Nejc Travnik

Dogodek je tudi letos v Izoli združil predstavnike evropskih institucij, nacionalnih in lokalnih oblasti, strokovnjake ter druge ključne deležnike s področja makroregionalnega sodelovanja in kohezijske politike. S tem dogodkom obeležujemo tudi Dan sredozemske obale, povezan z izvajanjem Barcelonske konvencije in še posebej Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij, ki povezuje načrtovanje in upravljanje obale in morja ter uveljavlja celovit pristop »od izvira do morja«. Slovenija je bila prva sredozemska država, ki je protokol ratificirala, in sicer leta 2008.

Po besedah državnega sekretarja je cilj makroregionalnega sodelovanja predvsem konkreten - povezati znanje, ljudi in institucije ter oblikovati čezmejne projekte, ki izboljšujejo varnost in kakovost življenja ljudi. Slovenija lahko pri tem že pokaže konkretne rezultate. Lovšin je izpostavil sistem za opozarjanje pred poplavami v porečju Save, ki omogoča boljše napovedovanje in pravočasnejše odzivanje na poplavna tveganja. Slovenija pripravlja tudi njegovo nadgradnjo na področju suš in gozdnih požarov ter predlaga širitev sodelovanja proti vzhodni obali Jadrana. »To je konkreten primer uresničevanja načela 'od izvira do morja' - razumevanja, da se upravljanje voda ne konča na državni meji in da se vplivi iz porečij prek rek prenašajo vse do obale in morja,« je poudaril državni sekretar.

Izkušnje z območja Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) želi Slovenija uporabiti tudi pri pripravi novega pilotnega projekta »od izvira do morja« v Jadranu, katerega namen je povezati prostorsko načrtovanje kopnega, obale in morja. »S tem želimo pokazati, kako lahko makroregionalno sodelovanje pomaga iskati rešitve za probleme, ki jih posamezna država sama ne more učinkovito reševati,« je dejal Lovšin.

Državni sekretar je ob tem poudaril pomen odgovornega zastopanja interesov Slovenije v mednarodnem prostoru. Slovenija po njegovih besedah spoštuje mednarodne zaveze, evropsko pravo in visoke standarde varstva narave, hkrati pa mora odgovorno varovati tudi svoje legitimne interese - naravno dediščino, prostor, strateško infrastrukturo ter razvojne in gospodarske interese. »To razumemo kot državotvoren pristop: ne kot postavljanje varstva narave in razvoja drugega proti drugemu, ampak kot odgovornost države, da išče strokovno utemeljene, pravno vzdržne in dolgoročne rešitve, ki upoštevajo celoto javnega interesa. To zahteva tudi sposobnost vseh nas - države, lokalnih skupnosti, gospodarstva, stroke in civilne družbe -, da pogledamo prek meja lastnega področja in se vprašamo, kaj posamezna odločitev pomeni za Slovenijo kot celoto.«

»Bistvo makroregionalnega sodelovanja je: prepoznati skupne izzive, povezati znanje in ljudi ter skupaj oblikovati rešitve, ki presegajo državne meje. In ob tem znati sodelovati navzven, povezovati navznoter ter samozavestno zastopati interese Slovenije,« je sklenil državni sekretar.

V okviru 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij bodo do 18. septembra potekale številne razprave in tematski dogodki. Ministrstvo za okolje in prostor bo aktivno sodelovalo tudi na tematskem dnevu stebra Kakovost okolja, ki bo 17. septembra.