Z evropskimi sredstvi NOO odločno na poti digitalne preobrazbe zdravstva

Predstavniki projektnih ekip za digitalizacijo zdravstva na Konferenci NOO eZdravje 2026 | Avtor: Tamino Petelinšek/STA

Slovenija sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost usmerja v ključna razvojna področja, med katerimi ima pomembno mesto tudi zdravstvo. Ena osrednjih naložb je digitalna preobrazba zdravstvenega sistema, katere cilj je izboljšati dostopnost, kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev.

Naložba v skupni vrednosti 101,3 milijona evrov, od tega 83 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, je usmerjena v vse ključne deležnike zdravstvenega sistema - paciente in izvajalce zdravstvenih storitev, odločevalce in načrtovalce sistema ter plačnike storitev. Z naložbo se vzpostavljajo pogoji za hitrejši in varnejši dostop do visokokakovostnih ter medsebojno usklajenih zdravstvenih podatkov, uvajajo se nove digitalne storitve, krepi se uporaba informacijske tehnologije za komunikacijo s pacienti, uvaja se sistematično spremljanje kakovosti na podlagi podatkov ter izboljšujeta načrtovanje in organizacija zdravstvenih obravnav.

Pomen in vlogo projektov digitalne preobrazbe zdravstva smo danes predstavili številnim udeležencem konference, ki jih je uvodoma nagovorila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Dejala je, da je digitalna transformacija zdravstva eden največjih organizacijskih premikov v javnem sektorju, ki zahteva spremembo procesov, standardizacijo, sodelovanje med zavodi in preseganje institucionalnih meja. »Zahteva tudi vlaganje v digitalne kompetence zaposlenih, v usposabljanje in v razvoj nove generacije zdravstvenih in IT strokovnjakov. Zahteva pogum. Toda alternativa je stagnacija ali celo nazadovanje.«

Ministrica za zdravje je omenila tudi, da digitalizacija zdravstva neposredno podpira cilje Nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2026-2036, ki omogočajo odporen, trajnosten in prožen sistem, ki zna uporabljati sodobne tehnologije, digitalne rešitve in umetno inteligenco ter poudarila, da zgolj nove informacijske rešitve ne zagotavljajo uspeha. "Ključno je, kako jih uvajamo v vsakodnevno prakso zavodov, da jih boste tudi sami uporabniki prepoznali kot ključni pripomoček za lažje, hitrejše in bolj kakovostno delo," je dejala in sklenila, da je digitalizacija zdravstva generacijski projekt, ki presega mandate posameznih vlad in zahteva strokovno kontinuiteto ter odgovornost vseh nas.

Sledil je nagovor vodje Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše, ki je v svojem nagovoru povedala, da jo veseli, da je investicija v digitalno preobrazbo zdravstva v višini 83 milijonov evrov v času izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost ostala nespremenjena, kar dokazuje, kako dobro je bila investicija pripravljena in izvedena.

Udeležence konference je pozdravila s krajšo predstavitvijo tudi generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje mag. Teja Batagelj. Dejala je, da je NOO pobudnik transformacije digitalizacije zdravstva, ki pa je sistemski okvir dobila s sprejemom Zakona o digitalizaciji zdravstva. Vsi cilji NOO sledijo ciljem zakona, je dejala in dodala: »Danes se ne odločamo o tem, ali bomo transformacijo digitalizacije zdravstva izvedli. To odločitev smo kot država že sprejeli. Odločamo pa se, ali bomo to izvedli usklajeno, sistematično in na nivoju, kot ga slovensko zdravstvo zasluži. Imamo znanje, imamo zakonski okvir, lahko pridobimo EU sredstva za razvoj. Potrebujemo pa enotno in nadaljnjo izvedbo.«

Uvodnim nagovorom je sledil panel na temo informacijske in kibernetske varnosti v zdravstvenem sektorju, pester konferenčni program pa se je nadaljeval s predstavitvami ključnih projektov digitalne preobrazbe zdravstva.

Udeleženci so se seznanili z nadgradnjami portala zVEM in vzpostavitvijo centralnega komunikacijskega vozlišča za varno komunikacijo, z avtomatizacijo delovnih razporedov v bolnišnicah ter z uvedbo sistema za prepoznavo govora za hitrejšo pripravo medicinske dokumentacije. Predstavljene so bile tudi rešitve za centralno shranjevanje slikovnih preiskav (C-PACS), vzpostavitev podatkovnega skladišča za strateško upravljanje sistema, digitalizacijo fizičnih zdravstvenih kartonov ter projekt eKarton z enotnim podatkovnim modelom. Poseben poudarek je bil namenjen informacijski podpori nujni medicinski pomoči, vzpostavitvi Nacionalnega registra zdravil, robotizirani pripravi zdravil v bolnišnicah, nadgradnji eNaročanja v enotni centralni urnik ter digitalizaciji upravnih postopkov na Ministrstvu za zdravje.

Skupni imenovalec predstavljenih vsebin je vzpostavitev povezanega, podatkovno podprtega in uporabniku prijaznega zdravstvenega sistema, ki bo izboljšal dostopnost, varnost in učinkovitost zdravstvenih storitev.

S centralizacijo digitalizacije država prevzema odgovornost za enotno infrastrukturo in kibernetsko varnost sistema, izvajalci pa ohranjajo polno strokovno in organizacijsko avtonomijo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti.