14. Platforma znanja: Mednarodni posvet o prihodnosti raziskovalnih karier v Evropi

26. 5. 2026

• Direktorat za znanost in inovacije

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je 5. maja v Centru Rog organiziralo mednarodni posvet »Shaping the Future of Research Careers: From Policy to Implementation«, ki je potekal v okviru 14. Platforme znanja. Dogodek je združil predstavnike Evropske komisije, držav članic Evropske unije, slovenskih univerz, raziskovalnih inštitutov ter deležniških organizacij.

Posvet je bil namenjen razpravi o tem, kako v Evropi ustvariti pogoje za privlačne, trajnostne in raznolike raziskovalne kariere. Izhodišče razprave je bilo Priporočilo Sveta EU iz leta 2023 o evropskem okviru za privabljanje in ohranjanje talentov v raziskavah, inovacijah in podjetništvu, ki skupaj s prenovljeno Evropsko listino za raziskovalce vzpostavlja skupni evropski okvir za razvoj raziskovalnih karier.

Posvet sta z uvodnim nagovorom odprla Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost, ter Magda De Carli, namestnica direktorja in vodja enote na Evropski komisiji. Sledila je predstavitev aktualnih novosti evropske politike na področju raziskovalnih karier, ki sta jo pripravili Gita Zadnikar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Dario Capezzuto z Evropske komisije.

Osrednji del popoldanskega programa je bil posvečen izsledkom procesa vzajemnega učenja o raziskovalnih karierah (angleško Mutual Learning Exercise on Research Careers), ki jih je predstavil vodja Conor O'Carroll. V procesu je sodelovalo 16 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Razprava je pokazala, da enotnega modela za reformo raziskovalnih karier ni, saj države izhajajo iz različnih sistemskih ureditev. Skupni imenovalec pa ostaja potreba po sodelovanju oblikovalcev politik, raziskovalnih institucij, financerjev in drugih deležnikov.

Mednarodne predstavitve so osvetlile različne pristope k razvoju raziskovalnih karier: švedske ukrepe za karierno podporo, medsektorsko mobilnost in privabljanje tujih talentov sta predstavila Therese Lindkvist (Univerza Linköping) in Vladimir Pabón-Martínez (Karolinska Institutet), španske izkušnje pri usklajevanju evropskih priporočil z nacionalnim sistemom javne uprave pa Xavier Eekhout iz Španske fundacije za znanost in tehnologijo. V razpravi sta sodelovala Barbara Švagan, predsednica Mlade akademije in docentka na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ter Sebastian Dahle z Univerze v Ljubljani.

Dogodek je bil tudi priložnost za razmislek o slovenskem raziskovalnem okolju. Predstavljeni so bili izsledki projekta o usklajenosti slovenskega sistema raziskovalnih karier s Priporočilom Sveta EU, ki kažejo, da ima Slovenija razmeroma trdno normativno in institucionalno izhodišče, vendar ostajajo izzivi pri priznavanju nelinearnih kariernih poti, spodbujanju medsektorske mobilnosti in sistemski podpori kariernemu razvoju. V zanimivi razpravi so mnenja o tem izmenjali Tadej Debevec z Univerze v Ljubljani, Tina Šegota z Univerze v Mariboru, Andrej Pančur z Inštituta za novejšo zgodovino ter Maruša Babnik s Kemijskega inštituta.

Ob robu posveta so v Ljubljani potekala tudi prva srečanja delovnih skupin Strukturne politike za raziskovalne kariere, ki bodo pripravljale smernice za izvajanje Priporočila Sveta in priporočila za boljše karierne možnosti v raziskovanju. Slovenija skupaj s Švedsko vodi eno od teh skupin, kar slovensko perspektivo umešča v jedro evropske razprave o prihodnosti raziskovalnih karier.