Slovenija in Madžarska povezujejo številne skupne točke, v ospredju pa sta narodni skupnosti

Minister Tone Kajzer in madžarska ministrico za zunanje zadeve Anita Orbán | Avtor: UKOM

»Sosedi so naši ključni partnerji na področju trgovine, energetske varnosti, prometne povezljivosti, skupne skrbi za severni Jadran, upravljanja migracij in varstva manjšin, pa tudi pri preseganju zgodovinskih bremen,« poudarja minister Kajzer.

Ob nastopu mandata v začetku junija je minister Kajzer izpostavil, da je ena ključnih prioritet Slovenije in slovenske zunanje politike krepitev vezi ter sodelovanja s sosednjimi državami in širše v Srednji Evropi. Ob obisku ministrice Orbán je dejal: »V posebno čast mi je, da je moja prva gostja v Sloveniji prav madžarska ministrica za zunanje zadeve. To je jasen izraz pomena, ki ga Slovenija pripisuje odnosom z Madžarsko in dobrososedskemu sodelovanju. Dobri sosedski odnosi niso samoumevni - gradijo se z dialogom, zaupanjem in konkretnimi skupnimi projekti. To prinaša razvoj, napredek in kakovostnejše življenje v širši regiji.«

Ministra sta posebno pozornost namenila področjem, ki državi najbolj povezujeta, kot so trgovina, energetika, infrastruktura in prometna povezljivost. Kajzer je poudaril, da v sodelovanju z Madžarsko vidi dolgoročno strateško partnerstvo. Skupni infrastrukturni in gospodarski projekti prispevajo h konkurenčnosti obeh gospodarstev, večji energetski varnosti ter krepitvi povezljivosti in razvoja širše srednjeevropske regije. »Ob nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja si želimo tudi bolj uravnoteženih naložbenih tokov. Slovenija ceni prisotnost madžarskih naložb v našem gospodarstvu, hkrati pa si želimo odprto in spodbudno poslovno okolje za slovenske vlagatelje na Madžarskem, saj bi to dodatno okrepilo naše partnerstvo,« je dejal.

Kot primer izjemno dobrega sodelovanja je Kajzer izpostavil zagon daljnovoda Cirkovce-Pince konec leta 2022 ter dodal, da Slovenija ostaja trdno zavezana izgradnji čezmejne plinske povezave v skladu z Memorandumom o soglasju iz oktobra 2023. Prav tako Slovenija ceni konstruktivno sodelovanje operaterjev Plinovodi in FGSZ, ki projekt uspešno premikata naprej, kar potrjuje tudi marčevski podpis pisma o nameri.

»Plinska povezava bo okrepila energetsko varnost in dolgoročno odpornost regije. Projekt bo omogočil prihodnjo širitev zmogljivosti, vključitev v širši plinski koridor proti Italiji ter ustvaril trdne temelje za razvoj čezmejne vodikove infrastrukture. To pomeni večjo zanesljivost oskrbe z energijo, nove razvojne priložnosti za podjetja ter večjo odpornost obeh držav na prihodnje energetske izzive,« je dodal minister.

V pogovorih v Ljubljani in na Bledu sta veliko pozornosti namenila tudi narodnima skupnostma - Slovencem na Madžarskem in Madžarom v Sloveniji. »Narodni skupnosti sta most zaupanja, sodelovanja in medsebojnega razumevanja med državama. Prispevata h kulturnemu, jezikovnemu in čezmejnemu sodelovanju, zato ostajamo zavezani zagotavljanju zgledne skrbi za obe skupnosti,« poudarja minister Kajzer, ki bo skupaj z ministrico Orbán obiskal tudi Mladinski dom v Hodošu. Ta predstavlja primer dobre prakse in uspešnega projekta, financiranega iz t. i. skupnega razvojnega sklada.