Slovenija prevzela predsedovanje Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC)

Prvo ministrsko srečanje pobude je potekalo junija 2012 v Avstriji. Z zavedanjem, da je regionalna varnost tesno povezana z varnostjo sosednjih regij, je bilo leta 2020 vzpostavljeno tudi sodelovanje s partnerji z Zahodnega Balkana (format CEDC+).

Pobuda za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope predstavlja temelj za sodelovanje na obrambno-varnostnem področju, v okviru katerega udeleženci razpravljajo o skupnih interesih ter jih razvijajo in uresničujejo. Temeljni cilj pobude je prispevati h krepitvi regionalne varnosti v okviru Evropske unije in Nata, z uveljavljanjem specifičnih regionalnih interesov držav članic. Sodelovanje se osredotoča zlasti na usklajevanje politik Evropske unije, reševanje skupnih regionalnih izzivov in groženj, izvajanje projektov med oboroženimi silami ter krepitev zmogljivosti. Pobuda je v celoti zavezana k podpori vključevanja Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je okrepljeno sodelovanje med državami članicami pobude in njihovimi regionalnimi partnerji na Zahodnem Balkanu.

Delo Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope koordinira predsedujoča država. Mandat predsedovanja traja eno koledarsko leto in vključuje srečanja obrambnih ministrov, direktorjev obrambnih politik ter druga operativna srečanja in dogodke. Leta 2025 je pobudi predsedovala Slovaška, od nje pa je letos predsedovanje prevzela Republika Slovenija. Od 1. januarja do 31. decembra 2026 bo tako Slovenija koordinirala delo pobude. Predsedovanje bo potekalo pod geslom From Policy to Practice - Building a Stronger Central Europe (slovensko Od prakse k politiki - gradimo močnejšo Srednjo Evropo), ki poudarja prehod od dialoga k skupnim dejanjem in razvoju zmogljivosti. Predsedovanje bo potekalo v času povečanega interesa držav članic za okrepljeno regionalno sodelovanje, krepitev odpornosti ter sinergijo znotraj Evropske unije.

Glavni cilji predsedovanja Slovenije so krepitev regionalnega varnostnega sodelovanja in izmenjava dobrih praks, spodbujanje razprav o evropskih obrambnih pobudah ter iskanje priložnosti za skupno sodelovanje držav članic pobude, povečanje operativne pripravljenosti in razvoj skupnih zmogljivosti, sodelovanje s partnerji z Zahodnega Balkana, krepitev regionalne interoperabilnosti in odpornosti, podpora digitalni in kibernetski odpornosti, spodbujanje sodelovanja obrambne industrije in inovacij, krepitev sodelovanja na vojaškem področju ter uveljavljanje enotne obrambno-vojaške terminologije.

Program predsedovanja vključuje kombinacijo vsebinskih, strokovnih in promocijskih dogodkov, ki se med seboj dopolnjujejo in podpirajo celostno temo »od politike k praksi« med državami članicami pobude, kjer koli je to mogoče, pa tudi v sodelovanju s partnerji z Zahodnega Balkana. Najpomembnejši dogodki na visoki ravni, ki bodo potekali med slovenskim predsedovanjem, bodo zasedanje ministrov za obrambo držav članic pobude in Zahodnega Balkana, srečanja direktorjev za obrambno politiko, srečanje direktorjev za oborožitev ter neformalno srečanje načelnikov generalštabov. Poleg tega bomo gostili številna strokovna srečanja na različnih področjih, kot so pridobivanje kadra v vojskah, ohranjanje in vzdrževanje vojaške dediščine, predstavitev primera študije kibernetske teorije in prakse, ter delavnice s terminološkega področja in platforme za tuje jezike.

Za potrebe prepoznavnosti in promocije identitete Republike Slovenije znotraj pobude ter v času predsedovanja je bila oblikovana celostna grafična podoba predsedovanja, katere simbolični pomen združuje naravno bogastvo naše države in njeno vlogo kot enega izmed delov te pobude.

Logotip predsedovanja Slovenije pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC) | Avtor: Ministrstvo za obrambo