Podpisan aneks h kolektivni pogodbi za kulturo

• Ministrstvo za kulturo

Z aneksom se določajo podrobnejši kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev na področju kulture. Na podlagi tega bo delodajalec lahko določil del plače za delovno uspešnost v višini do največ 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca za posamezen mesec.

Ob tem je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko povedala: »Ko smo nastopili mandat smo si v kulturi zadali dva cilja: da umetnost pripeljemo do ljudi in da delavcem v kulturi zagotovimo dostojne pogoje dela, in to na podlagi spoštljivega socialnega dialoga. Zato se želim najprej zahvaliti sindikatom in vsem udeleženim v pogajalskem procesu za konstruktivno držo pri uresničevanju teh ciljev. Skupaj nam je uspelo doseči, da so danes plače v kulturi za javne uslužbence višje, pogoji dela boljši, skupaj s sindikati pa smo poskrbeli tudi za najranljivejše - samostojne delavce v kulturi. Točno zato smo leta 2022 prevzeli resor kulture - da pokažemo, da je mogoče s socialnim dialogom narediti konkretne premike k bolj solidarni družbi in kvalitetnejšem delu in življenju vsakega izmed nas. Ne nekoč v daljni prihodnosti, ampak tukaj in zdaj.«

V tem mandatu je bila v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati izpeljana zahtevna plačna reforma, ki je vsem prinesla višje plače v javnem sektorju tudi na področju kulture. Še posebej smo poskrbeli za deficitarne tehnične poklice v javnih zavodih ter podporne uslužbence, brez katerih si ne predstavljamo koncertov, gledaliških predstav in razstav - od čistilk, vratarjev do prodajalcev vstopnic. Prav tako smo v dialogu s sindikati sprejeli nova merila in kriterije za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev, ki predvsem mlajšim kakovostnim ustvarjalcem omogočajo pravočasno napredovanje in s tem višje plače.

S sindikati smo uskladili tudi pomembne spremembe krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, kjer smo poskrbeli za socialno pravične prekvalifikacije baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa, ukinili neplačana pripravništva v kulturi ter poskrbeli za večje število predstavnikov delavcev v svetih javnih zavodov - kar pomeni, da so delavci zdaj bolj enakopravni pri upravljanju zavodov, kjer delajo.

Največja zmaga proti prekarnosti na področju kulture pa je bila uvedba minimalnih honorarjev za samostojne delavce v kulturi. Kolektivna ureditev izhodiščnih plačil je prav tako nastala v dialogu z reprezentativnimi sindikati v kulturi.