Evropska komisija objavila sedmo letno poročilo o vladavini prava za leto 2026

• Vlada Republike Slovenije
• Ministrstvo za pravosodje
• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Slovenija to šteje za pomemben korak k večji povezanosti Zahodnega Balkana z evropskimi standardi ter jasen signal zavezanosti širitvenemu procesu v regiji.

Poročilo, ki zajema obdobje od objave lanskega poročila julija 2025 do junija 2026, temelji na štirih stebrih: (1) pravosodnemu sistemu, (2) boju proti korupciji, (3) medijskem pluralizmu in svobodi medijev ter (4) drugih institucionalnih vprašanjih, povezanih z zavorami in ravnovesji.

V poglavju za Slovenijo na področju pravosodja poročilo ugotavlja, da je bil v obravnavanem obdobju sprejet sveženj sodniške in tožilske zakonodaje. Državni zbor je novembra 2025 sprejel nov Zakon o sodnikih, nov Zakon o sodiščih, novelo Zakona o sodnem svetu ter novelo Zakona o državnem tožilstvu, s ciljem zagotoviti enak dostop do sodišča za vse prebivalce, enakomernejšo obremenjenost sodnikov, večjo specializacijo glede na vrste primerov, ter večjo transparentnost odločanja in delovanja sodnega sistema. Poročilo obenem opozarja, da zaostanek nerešenih zadev na sodiščih ostaja izziv, zlasti pri obravnavi pranja denarja in korupcije.

Na področju boja proti korupciji poročilo ugotavlja, da se izvajanje Resolucije o preprečevanju korupcije ter nacionalne strategije in njenega akcijskega načrta za obdobje 2025-2030 nadaljuje, hkrati pa izpostavlja, da je bil dosežen omejen napredek pri zagotavljanju učinkovite preiskave, pregona in pravnomočnih sodb pri korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi na visoki ravni. Komisija priporoča, naj Slovenija na tem področju nadalje ukrepa. Slovenija bo priporočilu posvetila posebno pozornost, saj je učinkovit boj proti korupciji ena od prednostnih nalog slovenske vlade. Na včerajšnji seji vlade je bil potrjen Predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.

Na področju medijev poročilo ugotavlja določen nadaljnji napredek pri krepitvi zaščite novinarjev, zlasti zaradi sprejetja Zakona o zaščitnih ukrepih proti strateškim tožbam za onemogočanje javnega udejstvovanja in novega Zakona o medijih, vendar hkrati opozarja, da nekateri izzivi ostajajo. Z Zakonom o zaščitnih ukrepih proti strateškim tožbam za onemogočanje javnega udejstvovanja je bila v nacionalni pravni red prenesena tudi Direktiva (EU) 2024/1069 o zaščiti oseb, ki sodelujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki (SLAPP). Novi Zakon o medijih pa v okviru uskladitve z Evropskim aktom o svobodi medijev med drugim uvaja ocenjevanje koncentracije medijskega trga z vidika njenega vpliva na medijski pluralizem in uredniško neodvisnost, kar je bilo v preteklosti omenjeno med izzivi. Evropska komisija Sloveniji priporoča naj ob upoštevanju evropskih standardov na področju zaščite novinarjev razširi nabor razpoložljivih zaščitnih ukrepov. Slovenija je vzpostavila tudi kontaktno točko, katere osrednji nalogi sta ozaveščanje javnost o SLAPP in zagotavljanje pomoči v tovrstnih primerih.

Slovenija je zavezana spoštovanju vladavine prava kot eni od temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija. V okviru Sveta EU bo konstruktivno sodelovala v razpravah letnega dialoga na osnovi poročila ter področnih razpravah o vladavini prava.