Zaključuje se deseti Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij

• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
• Ministrstvo za naravne vire in prostor

Na uradnem odprtju, ki je potekal 16. septembra sta zbrane uvodoma nagovorila župan občine gostiteljice Milan Bogatič ter veleposlanica na Dunaju Barbara Žvokelj, generalna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve RS.

Župan Milan Bogatič je izpostavil Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij kot pomembno stičišče dialoga na štirih makroregionalnih strategij (Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP), Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo ( EUSAIR), Strategije EU za Podonavje (EUSDR) in Strategija EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR)). (. Ob tem je poudaril, da se moramo soočiti s problematiko dviga morske gladine ter strateškim načrtovanjem posegov v prostor, ki bodo omogočili varno in kakovostno življenje ob morju tudi v prihodnje.

Posvet sta v okviru Tematske usmerjevalne skupine Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) za kakovost okolja zasnovala sokoordinatorja dr. Mitja Bricelj in dr. Senad Oprašić, potekal pa je v soorganizaciji Ministrstva z naravne vire in prostor. Generalna direktorica direktorata za vode omenjenega ministrstva, dr. Lidija Globevnik je izpostavila, da »gre za dogodek, ki vpliva na procese ravnanj, vključno s pripravo projektov, ki so vitalnega pomena za vse države ob skupnem morju. Brez TSO številni pomembni projekti, vključno s Sistemom za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu (NAMIRS), ne bi zaživeli. Nujni so za varovanje obalnih in morskih virov, ki so vse bolj obremenjeni zaradi prometa in onesnaženja od izvira do morja.«

Spomnila je tudi, da je prav iz slovenskih izkušenj z Dnevom sredozemske obale, ki je prerasel v Teden sredozemske obale, nastala pobuda za razglasitev Svetovnega dneva obale v okviru Združenih narodov (ZN). Pobudo je minister za naravne vire in prostor Jože Novak predstavil na junijski konferenci ZN o okolju v Nici, njen namen pa je okrepiti sodelovanje držav za zdravje morij in večjo podnebno odpornost obal. Pobudo je že obravnaval Biro Barcelonske konvencije.

Dr. Mitja Bricelj je dodal, da: »Slovenija proaktivno izvaja Protokol o celovitem upravljanju z obalo (ICZM), k čemur v zadnjem desetletju zaznavno prispeva tudi slovenski TSO in urejanje priobalnega pasu med Izolo in Koprom. Po najnovejši analizi izvedene v okviru Barcelonske konvencije iz leta 2025 je Slovenija celo najuspešnejša pri celovitem upravljanju z obalo v celotnem Sredozemlju«. Temu je pritrdila tudi Barbara Žvokelj, ki je na odprtju izpostavila vse dosežke TSO v deseti obletnici obstoja. Posebej je izpostavila Meddržavni načrt za odziv v sili v primeru nesreč na morju in varovanje ter povečanje naravnih habitatov in ekosistemov na kopnem za velike zveri. »Oba paradna projekta, sta bila tudi uspešno pretvorjena v prijave na razpise in s tem deležna dodatnih EU sredstev za izvajanje.« Ti projekti in tudi celoten proces tedna, ki združuje v makro-regionalnih strategijah države članice in držav kandidatke je pomemben tudi za proces pridruževanja EU držav kandidatk in drugih tretjih držav.

Uvodni dan so potekali tudi politični panel, ki se ga je udeležil državni sekretar pristojen za kohezijo mag. Marko Koprivc. Državni sekretar Koprivc je na političnem panelu o kohezijski politiki po letu 2027 »Več sodelovanja, več Evrope« v okviru odprtja TSO izpostavil, da je nadaljevanje močne kohezijske politike EU po letu 2027 ključno za krepitev sodelovanja znotraj EU in z državami kandidatkami. »Več kohezije pomeni tudi bolj konkurenčno, odporno in varno Evropo. Prav zato si Slovenija prizadeva za ustrezen proračun za kohezijsko politiko po letu 2027.« Na panelu so sodelovali tudi dr. Vladimir Prebilič, poslanec Evropskega parlamenta in član Odbora za regionalni razvoj, Roland Arbter, namestnik direktorja na Zveznem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Avstrije ter nacionalni koordinator za EU strategijo za območje Donave (EUSDR), Johan Magnusson iz Evropske komisije, vodja skupine za strategiji EU za Podonavje in Baltsko morje.

Sledil je strokovni panel o pomenu makrostrategij za širitev EU, ki je bil namenjen izmenjavi mnenj med predstavniki držav članic, kandidatk na poti do članstva v EU in Evropske komisije o vlogi strategij EUSDR in EUSAIR pri podpori državam kandidatkam. Med govorci so bili Valentina Superti iz Evropske komisije, Predrag Zenović, glavni pogajalec Črne gore z EU, Midhat Džemić, nacionalni koordinator za EUSDR in EUSAIR iz Bosne in Hercegovine, predstavniki severnomakedonskega predsedstva EU strategije za Jadransko-jonsko regijo in italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ter Peter Grk s slovenskega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Panel je moderirala veleposlanica Sabina Stadler Repnik.

Na posebnem omizju, ki so ga v celoti soustvarili mladi - od priprave in moderiranja do razprave - so člani EU MRS Youth Council predstavili svoje ideje za reševanje sodobnih izzivov. Udeležencem so pokazali, kako mladi s pobudami, podjetniškimi projekti in akcijami oblikujejo bolj vključujočo in trajnostno Evropo. Med predstavljenimi rešitvami je bila tudi pobuda EUSAIR POPRI youth, ki pod vodstvom Primorskega tehnološkega parka povezuje tehnološke parke celotne Jadransko-jonske regije in je prerasla v mednarodno zgodbo o uspehu.

Zadnji dan TSO so bile razprave namenjene prihodnosti pametnega razvoja in modre ekonomije. V okviru projekta SmartEra so bile predstavljene rešitve za pametno preobrazbo podeželja, znotraj panela GROWTH4BLUE pa povezave med izobraževanjem, modro ekonomijo in trgom dela.