V slovenskem morju ne bo izpuščanja balastnih vod

Slovensko morje je na majhnem prostoru izjemno biotsko raznoliko in hkrati ranljivo, | Avtor: Arhiv MNVP

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem izpostavil jasno stališče ministrstva: "V slovenskem morju izpusta balastnih vod ne smemo dopuščati, ker je okolje preobčutljivo, konvencija pa nam daje dragoceno orodje, da to usmeritev tudi učinkovito uveljavimo." Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo "oddati" balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov.

"Po številnih letih prizadevanj in usklajevanj med tremi resorji na vladi je ratifikacija končno pred nami. Omogoča nam, da od ladij, ki prihajajo v pristanišče Koper, zahtevamo stroge standarde glede ravnanja z balastno vodo," je dejal minister. Gre namreč za sistemski ukrep, ki zahteva sodelovanje več institucij in jasno razdeljene pristojnosti. Balastne vode namreč niso nepomembna tehnična podrobnost. So ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode.

Za Slovenijo je to še posebej pomembno. Jadransko morje je zaradi svoje oblike in značaja bolj zaprt ekosistem, zato je izjemno občutljivo. Slovensko morje je na majhnem prostoru izjemno biotsko raznoliko in hkrati ranljivo: zabeleženih je približno 2260 vrst, kar predstavlja okoli 13 odstotkov vseh vrst Sredozemskega morja, čeprav slovensko morje obsega le približno 0,12 odstotka njegove površine. "Ta visoka pestrost je naša prednost, a tudi razlog, da je preventivni nadzor nad vnosi tujerodnih vrst toliko pomembnejši," je spomnil minister Novak.

Konvencija je bila sprejeta v okviru Mednarodne pomorske organizacije, v veljavo pa je stopila leta 2017. Danes je globalno uveljavljen instrument - konec leta 2025 je imela že 101 državo pogodbenico. Minister je ob tem dodal, da je v tem mandatu Republika Slovenija izrazito mednarodno dejavna na vodnem in morskem področju. Pravkar smo zaključili dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave ter Barcelonski konvenciji o zaščiti Sredozemskega morja. V zadnjih dveh letih predsedujemo tudi Vodni konvenciji, v kratkem pa začenjamo še predsedovanje Mednarodni komisiji za savski bazen. "Ta vloga ni zgolj formalna," je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. "Slovenija se je s tem utrdila kot pomemben mednarodni dejavnik, ki dosledno poudarja, da nobena država vprašanj voda in morij ne more učinkovito reševati sama. Pri porečjih rek in pri morjih je sodelovanje med državami nujno."