Slovenija izpostavlja vodilno vlogo in skrb za obalo na konferenci MED o naraščanju gladine morja

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper na Ministrski konferenci MED o naraščanju gladine morja | Avtor: MNVP

Ministrska konferenca MED, ki poteka na Malti, je namenjena konkretnim ukrepom sredozemskih držav na področju obvladovanja naraščajoče gladine morja. Našo državo zastopa državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Na konferenci smo poudarili, da Slovenija pospešeno izvaja prilagoditvene ukrepe na vseh področjih: pri zaščiti infrastrukture, krepitvi sistemov zgodnjega opozarjanja, zaščiti pitne vode in kmetijskih površin ter prilagoditvah lokalnega okolja na izzive podnebnih sprememb.

Ključno načelo, ki ga Slovenija promovira v vseh svojih dejavnostih, je »Od izvira do morja«, ki poudarja neločljivo povezanost rek in obal ter potrebo po integriranem upravljanju voda, kar je ključnega pomena za trajnostno prilagajanje na podnebne spremembe.

Poleg tega Slovenija spodbuja inovacije, med drugim z razvojem modela HIDRA, ki z analizo podatkov o vetru, pritisku in plimah omogoča natančne napovedi višine gladine morja. Nova tehnologija pomaga zmanjševati kmetijske izgube, varovati vodne vire in krepiti varnost hrane.

Na področju naraščanja gladine morja je ena od ključnih ugotovitev ta, da pogoste manj intenzivne poplave dolgoročno povzročajo večjo skupno škodo kot redki ekstremni dogodki, kar poudarja potrebo po celostnih pristopih in natančnih ocenah tveganj.

Sredozemlje je eno od področij, ki se najhitreje segreva, hkrati pa višanje temperature, intenzivne in pogoste suše ter dvig morske gladine prinašajo izzive, ki jih nobena država ne more uspešno reševati sama. Slovenija zato ostaja zavezana krepitvi odpornosti tako z nacionalnimi ukrepi kot regionalnim sodelovanjem v obliki skupne platforme mediteranskih držav ter aktivno deluje za zaščito voda, hrane in kulturne dediščine pred vse večjimi podnebnimi izzivi

Ključna sporočila konference:

Prvi panel: kritična energetska infrastruktura in zgodnji opozorilni sistemi

• Ukrepi na področju energetske infrastrukture morajo biti odporni na klimatske spremembe in regionalno usklajeni.
• Uporaba obnovljivih virov energije in povezanost energetskega omrežja sredozemskih držav je ključna.
• Regionalna strategija za odpornost bo preprečila večjo škodo in ublažile negativne posledice podnebnih sprememb. Pomembni so zlasti zgodnji opozorilni sistemi, ki so regionalno povezani, saj le na ta način preprečijo večjo škodo in negativne vplive na zdravje ter varnost ljudi.

Drugi panel: vplivi na prehransko varnost in varnost pitne vode

• Ključna ugotovitev je, da mora biti skrb za vodo in oskrbo s pitno vodo na prvem mestu. Glavne grožnje za vodne vire v Sredozemlju je dvig morske gladine, vdor slane vode in njeno onesnaženje. Sladkovodni viri naj bi se ob segrevanju za 2 °C zmanjšali za 2 do 15 %, hkrati pa bodo pogostejša sušna obdobja in suše. Zaradi omejenih in neenakomerno razporejenih vodnih virov se bodo potrebe po vodi, zlasti v namakanem kmetijstvu, še povečale za zagotavljanje proizvodnje in varnosti hrane.
• Izmenjava dobrih praks tudi na tehnološkem področju in področju inovacij povečuje učinkovitost, nujno je povečevanje odpornosti vodnega sektorja in učinkovitosti upravljanja voda.
• Za doseganje dobrih rezultatov je pomembno povečati ozaveščenost prebivalca glede sprememb, ki prihajajo ter vključevanje javnosti in različnih deležnikov in učenja preko dobrih praks.

Tretji panel: Trajnostna modra ekonomija

• Podnebne grožnje, kot sta dvig morske gladine in nevihtni valovi, ogrožajo gospodarsko osnovo sredozemske modre ekonomije z uničevanjem infrastrukture, motenjem trgovine in prizadevanjem ključnih gospodarskih sektorjev, kot so turizem, morski promet in ribištvo.
• Politike prilagajanja na podnebne spremembe morajo upoštevati vpliv dviga morske gladine, potrebo po vlaganjih v zeleno in odporno infrastrukturo ter regionalno sodelovanje za ohranjanje konkurenčnosti in preprečevanje preusmerjanja trgovinskih tokov.
• Modra ekonomija, ki zajema trajnostno rabo oceanskih virov za gospodarsko rast, izboljšanje življenjskih pogojev in zdravje oceanskih ekosistemov, ponuja različne priložnosti v okviru strateškega okvira za reševanje teh izzivov.