196. redna seja Vlade Republike Slovenije

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

Vlada je na današnji seji sprejela Izhodišča za pripravo zakonskih podlag, vezanih na energetsko varnost in zanesljivost preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami v državi. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da skupaj z ostalimi pristojnimi ministrstvi pripravi predlog zakonskih rešitev za zagotavljanje energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami v državi. V sodobnem globalnem okolju, zaznamovanem z geopolitičnimi napetostmi in motnjami v dobavnih verigah, se vse izraziteje razkrivajo ranljivosti obstoječih sistemov oskrbe. Ti izzivi narekujejo potrebo po usklajenem in medsektorskem pristopu h krepitvi odpornosti ter zanesljivosti oskrbe. Zagotavljanje stabilne in varne oskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami predstavlja eno izmed temeljnih odgovornosti države ter ključen pogoj za nemoteno delovanje družbe in gospodarstva. Republika Slovenija ima na posameznih področjih že vzpostavljene učinkovite mehanizme za zagotavljanje varnosti oskrbe, pri čemer ima pomembno vlogo sistem blagovnih rezerv. Ta predstavlja ključen instrument države za obvladovanje motenj v oskrbi ter zagotavljanje osnovnih dobrin v primeru kriz, kot so naravne nesreče, energetske krize, motnje v dobavnih verigah ali druge izredne razmere. Sistem blagovnih rezerv omogoča vzpostavitev strateških zalog ključnih proizvodov, kot so energenti (vključno z naftnimi derivati), hrana in drugi nujni materiali, ter zagotavlja njihovo razpoložljivost v kritičnih obdobjih. Ne glede na to, pa spremenjene razmere v mednarodnem okolju, povečana nepredvidljivost dobavnih verig ter naraščajoča varnostna tveganja zahtevajo nadgradnjo obstoječega zakonodajnega okvira tudi z drugimi rešitvami. Poleg oskrbe z energijo, ki vključuje električno energijo, nafto in naftne derivate, zemeljski plin oziroma energente, je treba urediti tudi preskrbo s hrano ter drugimi strateškimi viri, izboljšanje upravljanja zalog, okrepitev logističnih in distribucijskih zmogljivosti ter vzpostavitev bolj fleksibilnih mehanizmov za njihovo aktivacijo. Poseben poudarek je treba nameniti tudi povezovanju sistema blagovnih rezerv z drugimi sistemi kriznega upravljanja. Pri nadgradnji sistema je ključno tudi usklajevanje nacionalnih interesov z mednarodnimi zavezami in politikami, zlasti v okviru Evropske unije, ter krepitev sodelovanja z zasebnim sektorjem pri zagotavljanju oskrbnih verig in skladiščnih kapacitet. Izhodišča so namenjena pripravi zakonskih podlag, ki bodo omogočale učinkovito in varno upravljanje sistemov oskrbe ter zagotavljale visoko raven zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami v Republiki Sloveniji.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužb s HIV, virusoma hepatitisa B in C ter spolno prenosljivih okužb 2026-2035, ki jo je danes sprejela vlada, predstavlja celovit in dolgoročen okvir nacionalnega odziva na te okužbe. Strategija povezuje preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in oskrbo ter določa pet ključnih ciljev: preprečevanje okužb, zgodnje odkrivanje, zagotavljanje sodobnega in dostopnega zdravljenja, zmanjševanje stigme ter zagotavljanje podatkov za poučeno odločanje. Poseben poudarek je na ranljivih skupinah, dostopnem testiranju s svetovanjem ter krepitvi zdravstvene pismenosti. Strategija ne uvaja novih pravic, temveč zagotavlja usklajeno in učinkovito izvajanje obstoječih ukrepov ter dolgoročno prispeva k ohranjanju ugodnih epidemioloških trendov. Strategija predstavlja pomembno naložbo v javno zdravje, saj prispeva k boljšemu zdravju prebivalstva ter dolgoročnemu zmanjševanju zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic teh okužb.

Vlada je izdala novelo Uredbe o pitni vodi. Spremembe in dopolnitve uredbe se nanašajo zlasti na natančnejšo opredelitev zdravstveno ustrezne pitne vode, postopek izvajanja sanacijskega ukrepa, ki ga izvaja upravljavec vodovoda, vsebino, ki jo morajo vsebovati navodila za obvladovanje tveganj, povezanih z interno vodovodno napeljavo, pripravo programa spremljanja pitne vode, nekatere sklice na drugo veljavno zakonodajo, ki jo navaja Direktiva 2020/2184/EU. Poleg navedenih sprememb in dopolnitev predlog gradiva vsebuje še nekatere redakcijske in vsebinske spremembe Uredbe o pitni vodi.