Premier Janša na 58. MOS-u: Najpomembnejši razvojni vir Slovenije smo ljudje

Predsednik vlade Janez Janša se je danes v Celju udeležil slavnostne otvoritve 58. MOS-a | Avtor: KPV

Kot enega ključnih izzivov je izpostavil učinkovitejšo uporabo človeškega potenciala. »Najpomembnejši razvojni vir smo mi sami - ljudje,« je poudaril.

Predsednik vlade je pojasnil tudi namen Strateškega sveta za gospodarstvo, ki združuje predstavnike gospodarstva in strokovnjake ter omogoča neposreden pretok predlogov do odločevalcev. »To ni debatni krožek,« je poudaril. Svet pod vodstvom Marka Lotriča deluje po posameznih vsebinskih skupinah, od davkov in konkurenčnosti do debirokratizacije in digitalizacije, vlada pa od njega pričakuje konkretne predloge za celoten mandat.

»Namesto da bi predloge Gospodarske zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice in drugih združenj usklajevali z vsakim posebej, imamo Strateški svet za gospodarstvo, kjer se pobude koordinirajo in pripravljajo konkretni predlogi,« je dejal premier. Na njihovi podlagi lahko nato nastajajo tudi spremembe predpisov in zakonodaje.

Pomemben del razprave je predsednik vlade namenil gibanju zaposlenosti v javnem sektorju. Izpostavil je, da se je število zaposlenih od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na okoli 196.000. Del rasti je bil po njegovih besedah upravičen zaradi vzpostavitve samostojne države, vstopa v Evropsko unijo ter demografskih sprememb, zlasti večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu.

Opozoril pa je, da digitalizacija na številnih področjih ni prinesla pričakovane racionalizacije. »Leta 1999 smo bili še v analogni dobi, danes smo v digitalni, pa marsikatero delo kljub boljšim orodjem opravlja več ljudi.«

Ob velikem pomanjkanju delovne sile v gospodarstvu je po njegovem potrebno postopno prestrukturiranje. Del zaposlenih iz javnega sektorja bi se moral skozi daljše obdobje preliti v gospodarstvo, pri čemer je poudaril, da to ne pomeni odpuščanja. »Nikogar ni treba pustiti brez službe. Prestrukturiranje je treba izvesti postopno in na mehak način.«

Po njegovih besedah je prav učinkovitejša uporaba razpoložljivih kadrov eden od pogojev za povečanje produktivnosti in življenjskega standarda.

Premier je med ključnimi pogoji za večjo konkurenčnost izpostavil razumne davčne obremenitve, odpravo nepotrebne birokracije in stabilno poslovno okolje. »Ne more se vsako leto nekaj spreminjati in od gospodarstva pričakovati, da se bo vedno znova prilagajalo novim pravilom.«

Posebej se je dotaknil digitalizacije in umetne inteligence. Po njegovem nove tehnologije same po sebi ne zagotavljajo večje učinkovitosti, če jih uvajamo v sisteme, ki pred tem niso bili ustrezno organizirani.

»Če v obstoječo strukturo zgolj uvajate nova orodja, ne da bi jo pred tem optimizirali, ne boste dosegli želenega učinka. Zato mora biti vrstni red jasen: najprej optimizacija, potem digitalizacija.«

Kot je dodal, je takšen pristop v gospodarstvu samoumeven, enako logiko pa mora pri uvajanju digitalnih rešitev in umetne inteligence upoštevati tudi država.

Predsednik vlade je veliko pozornosti namenil tudi izobraževanju. Opozoril je, da se je število zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih desetletjih močno povečalo, čemur pa po njegovih besedah niso sledili primerljivi rezultati.

Ob tem je izpostavil tudi neskladje med strukturo izobraževanja in potrebami trga dela. Slovenija ima veliko povpraševanje po strokovnih in izobraženih kadrih, hkrati pa na nekaterih področjih izobražuje več mladih, kot jih lahko absorbira trg dela, medtem ko na drugih kadrov primanjkuje.

»Izobraževalni sistem mora upoštevati aktualne in predvidene prihodnje potrebe ter temu prilagajati vpis dijakov in študentov v posamezne programe,« je dejal. Prestrukturiranje programov je po njegovih besedah ena od nalog tega mandata, pri čemer bodo učinki sprememb vidni šele čez nekaj let.

Še večjo spremembo pa bo po njegovem prinesel prehod v vseživljenjsko učenje. »Ne bo več mogoče pričakovati, da se človek v mladosti izobrazi in s takrat pridobljenim znanjem uspešno opravlja svoj poklic vse življenje.«

Potrebe sodobne družbe in trga dela se spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, zato bo treba klasični izobraževalni sistem postopoma dopolniti oziroma preoblikovati v sistem stalnega pridobivanja novih znanj in kompetenc. »Upam, da pri tem ne bomo med zadnjimi, ampak med prvimi državami, ki bodo takšno spremembo sposobne izvesti.«

Premier je odgovoril tudi na vprašanja iz občinstva. Tako je med drugim spregovoril tudi o položaju slovenskega kmetijstva in mladih prevzemnikih kmetij. Poudaril je, da proizvodnje hrane ni mogoče obravnavati zgolj skozi gospodarske kazalnike.

»Kmetijstvo ni zgolj gospodarska, ampak tudi strateška panoga.« Izkušnje iz kriznih obdobij so po njegovih besedah pokazale, kako pomembne so zanesljive domače prehranske in dobavne verige.

Kot dva pomembna problema je izpostavil ugled kmečkega poklica in pretirano birokracijo. Sodobno kmetijstvo zahteva veliko strokovnega in tehnološkega znanja, zato je treba preseči zastarele predstave o kmečkem poklicu. Hkrati je treba zmanjševati administrativne ovire, tudi pri mladih prevzemnikih kmetij, ter krepiti odpornost kmetijstva na suše, neurja, poplave in druge krizne pojave.

Odgovoril je tudi na vprašanje o spodbujanju zagonskih podjetij in izkoriščanju potenciala enotnega evropskega trga. Poudaril je, da kljub prostemu pretoku ljudi, kapitala in znanja v praksi še vedno obstajajo številne administrativne ovire, ki omejujejo predvsem rast mladih in inovativnih podjetij.

Spregovoril je tudi o gospodarskem povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu. V tem mandatu je za tovrstne pobude po njegovih besedah predvidenih okoli deset milijonov evrov, pri čemer sredstva niso namenjena neposrednemu ustanavljanju podjetij, ampak predvsem njihovemu povezovanju in gospodarskemu sodelovanju.

»Od besed smo naredili korak naprej. Nismo še povsem pri dejanjih, smo pa že pri denarju,« je dejal in dodal, da daje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu gospodarskemu povezovanju v tem mandatu posebno pozornost.

Predsednik vlade je ob koncu poudaril, da Slovenija za razvoj potrebuje večjo produktivnost, boljše pogoje za gospodarstvo ter učinkovitejšo uporabo omejenih človeških virov. Ključno pri tem bo sodelovanje države, gospodarstva in izobraževalnega sistema ter priprava konkretnih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno višjo konkurenčnost in blaginjo.