Simpozij o nasledstvu: Slovenija si aktivno prizadeva za celovito uresničitev sporazuma iz 2004

Razpravljalci na simpoziju o nasledstvu

"Ureditev odprtih nasledstvenih vprašanj ni namenjena temu, da se v nedogled prerekamo, kdo ima prav ali kdo je kriv za kaj, kar se je zgodilo, ampak da postavimo dobre in čvrste temelje za sodelovanje med državami, za sobivanje naših državljank in državljanov v tem širšem prostoru in zdrave temelje za gospodarski razvoj regije. Zastoj v njihovem reševanju obremenjuje meddržavne odnose držav naslednic, ki nemalokrat vodijo v konflikte," je v svojem pisnem nagovoru poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Prav zaradi tega moramo po njenih besedah še okrepiti naše aktivnosti v mednarodni skupnosti z namenom polnega prepoznanja pomena rešitve nasledstvenih vprašanj, tako v luči dobrososedskih odnosov in evropskih vrednot, kakor tudi ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Lansko leto je slovenska ministrica spodbudila dialog o urejanju nasledstvenih vprašanj na ravni ministrov za zunanje zadeve in dogovorjeni so, da se ponovno srečajo prihodnje leto septembra v Bosni in Hercegovini. "Reden dialog med ministri je dober začetek ustvarjanja skupne politične volje za zaključek procesa urejanja nasledstvenih vprašanj," je zapisala ministrica Fajon.

Avtorica dr. Polak Petrič je uvodoma povedala, da je bil namen priprave znanstvene monografije, da bi predstavili celovit zapis stališč in aktivnosti glede nasledstva od osamosvojitve Slovenije naprej ter s tem združili dragoceno znanje v Sloveniji na to temo. Kot pomemben zgodovinski uspeh na tej poti je navedla, da je bila upoštevana slovenska pravna argumentacija, da je nekdanja Jugoslavija razpadla, ne pa da se je Slovenija odcepila. Največji izziv pisanja je bil ohranjati akademsko distanco do zadev, tudi politično občutljivih vprašanj, pri katerih je sodelovala v svoji prejšnji funkciji visoke predstavnice za nasledstvo. Dr. Pajnkihar je dodal, da ne obstaja veliko primerov v zgodovini, študije primerov, ki jih je vključil v knjigo, kažejo, kje so nasledstvena vprašanja legalna in kje ne.

Poleg avtorjev so na simpoziju sodelovali prof. dr Mojmir Mrak, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Vojko Volk in visoka predstavnica za nasledstvo mag. Mateja Vraničar Erman, v razpravi pa so se oglasili tudi dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega prava, ki je vse od osamosvojitve Slovenije sodelovala pri reševanju različnih nasledstvenih vprašanj ter nekdanji veleposlaniki, ki so nanizali svoje izkušnje s področja urejanja nasledstvenih vprašanj. Razpravljalci so se strinjali, da letošnji pomembni mejnik, tj. 20 letnica uveljavitve Sporazuma o vprašanjih nasledstva države naslednice opominja, da je nastopil čas, da se odprta vprašanja dokončno zaprejo. Celovita uresničitev sporazuma, ki je v Deklaraciji o zunanji politike Republike Slovenije opredeljeno kot eno od prednostnih področij slovenske zunanje politike, je za Slovenijo pomembna, ker gre za vprašanje spoštovanja načel vladavine prava in izpolnjevanja mednarodnopravnih obveznosti.

"Knjiga je odličen pripomoček za iskanje inovativnih rešitev v aktualni situaciji reševanja nasledstvene problematike na področju bivše Jugoslavije," je poudarila visoka predstavnica RS za nasledstvo mag. Mateja Vraničar Erman. Izpostavila je, da je ključni problem, da se danes soočamo s pomanjkanjem politične volje za rešitev v državah naslednicah za razrešitev preostalih nasledstvenih vprašanj, brez iniciative Slovenije bi aktivnosti že zastale. Zato je po njenih besedah tako pomembno, da ministrica za zunanje in evropske zadeve to področje ohranja na politični ravni, tudi v Strategiji zunanje politike, in ga aktivno naslavlja. Po njenih besedah je pravi vzvod za reševanje teh vprašanj, da se najdejo aktualni skupni politični cilji v državah naslednicah, ki so zaradi njihovih aspiracij za vstop v Evropsko unijo in pomena razrešitve medsebojnih odprtih vprašanj, zapisani v širitvenih poročilih Evropske unije. "Zaradi neupoštevanja in nepoznavanja nasledstvene problematike v mednarodnem prostoru je potrebno dvigniti zavedanje o pomenu reševanja nasledstvenih vprašanj, ki so v interesu močne Evropske unije ter miru in varnosti v svetu," je dodala Vraničar Erman. Po besedah državnega sekretarja Volka je reševanje nasledstvenih vprašanj fundamentalno za Evropo, saj napoveduje tudi njeno prihodnost.

Dogodek je bil organiziran v okviru Diplomatske akademije MZEZ pod vodstvom dr. Andraža Zidarja, ki je hkrati tudi odgovorni urednik Zbirke mednarodno pravo, v okviru katere je bila izdana knjiga. Razpravo je vodil dr. Marko Rakovec, generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.