Zaradi širjenja afriške prašičje kuge previdno na potovanjih

Avtor: Depositphotos

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ni nevarna za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, povzroča pa veliko gospodarsko škodo. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (usmrtitev vseh prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali ter izdelkov in surovin, ki izvirajo od prašičev.

Bolezen je prisotna v številnih državah EU, tudi v sosednjih Italiji, Madžarski in Hrvaški ter v tretjih državah, kamor pogosto potujejo Slovenci (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).

Virus APK je zelo obstojen in se dolgo obdrži v svežem in prekajenem mesu ter mesnih izdelkih (pršut, klobase, koline itd.). Če to meso ali izdelki pridejo v prehransko verigo prašičev (odvrženi ostanki hrane v naravo, krmljenje domačih prašičev z ostanki živil), predstavljajo potencialen vir okužbe.

Za širjenje bolezni na dolge razdalje je velikokrat (nevede) kriv človek, saj primeri iz drugih držav kažejo, da je zaradi neprimernega vedenja ljudi bolezen večkrat preskočila na daljše razdalje. Za vnos APK na Češko, Švedsko in v Belgijo so bila najverjetneje vzrok živila iz okuženega svinjskega mesa, ki so jih ljudje odvrgli v naravo, z zaužitjem teh ostankov pa so se okužili bodisi divji bodisi domači prašiči.

Vnos bolezni v Slovenijo lahko preprečimo z odgovornim ravnanjem in doslednim spoštovanjem biovarnostnih ukrepov. UVHVVR poziva vse, ki potujejo v države, kjer je prisotna bolezen, naj se izogibajo vnosu mesa in mesnih izdelkov, ki bi lahko izvirali iz okuženih domačih ali divjih prašičev. Meso in mesni izdelki iz trgovin predstavljajo nizko tveganje za prenos bolezni, saj so podvrženi rednemu nadzoru. Veliko tveganje pa pomenijo meso in mesni izdelki neposredno iz rej, namenjeni za lastno (domačo) uporabo. Tvegano je lahko tudi meso in mesni izdelki, ki se legalno ali ilegalno prodajajo na vaških tržnicah ali sejmih.

Pomembno je, da ostanke mesa ali mesnih izdelkov odlagamo v zabojnike za mešane odpadke. Na poti ostankov hrane nikoli ne odvržemo v naravo, temveč v primerne zabojnike (s pokrovom). Če teh zabojnikov ni, ostanke odnesemo s seboj. Na ta način učinkovito preprečimo, da bi jih zaužili domači ali divji prašiči.

K doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov UVHVVR ponovno poziva tudi rejce in lovce. Rejci naj ob sumu na bolezen nemudoma obvestijo veterinarja. Če v naravi naletite poginulega divjega prašiča, pokličite na številko 112.

Več informacij za rejce

Več informacij za lovce

Več informacij za veterinarje

Več informacij za potnike