Začenja se 30. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP30)

Ana Klemen, Uroš Vajgl, Tina Kobilšek in Luka Vombek

Zasedanja vrha voditeljev pred začetkom konference se je udeležila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Stališča Slovenije v okviru Evropske unije zastopa pogajalska ekipa strokovnjakov z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Delegacijo spremlja tudi mladinski podnebni delegat.

Pogajanja v dveh fazah

Prvi teden konference je namenjen strokovnim pogajanjem, drugi pa ministrskemu segmentu in politični fazi, v kateri bodo sprejete končne odločitve po posameznih točkah dnevnih redov delovnih teles UNFCCC. Nacionalno izjavo Slovenije bo v drugem tednu podal minister Kumer.

Zasedanje se je začelo z otvoritvenim plenarnim zasedanjem 10. novembra, na katerem je bil potrjen dnevni red in izvoljen predsedujoči COP30, veleposlanik André Corrêa do Lago. V prvem nagovoru je poudaril, da ima multilateralizem ključno vlogo pri učinkovitem odzivanju na podnebno krizo ter da morajo biti politike in ukrepi trdno utemeljeni na znanosti. Brazilija si kot predsedujoča prizadeva za ambiciozen in uravnotežen rezultat, ki bo COP30 postavil kot konferenco implementacije in rešitev, z vključevanjem podnebnih ukrepov v vse vidike gospodarstva in družbe.

Poudarek na znanosti in solidarnosti

Delegacije je nagovoril tudi izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell, ki je opozoril, da je napredek pri zamejitvi globalnega segrevanja sicer opazen, vendar nezadosten. Pozval je k hitrejšemu in okrepljenemu ukrepanju pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter prilagajanju na podnebne spremembe. Neukrepanje, je poudaril, je tako politično kot gospodarsko nesmiselno.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v svojem nagovoru izpostavil, da je na globalni ravni dovolj sredstev za boj proti podnebnim spremembam, vendar jih je treba namesto v financiranje vojn usmeriti v podnebne ukrepe. Po njegovih besedah bo COP30 "konferenca resnice", s poudarkom na znanosti: »S svojimi podnebnimi prizadevanji gremo v pravo smer, a prepočasi. Ljudje morajo biti v središču podnebnega ukrepanja.«

Politična usmeritev vrha voditeljev

Vrh voditeljev, ki je potekal 6. in 7. novembra pred začetkom konference, je zagotovil politično usmeritev za delo pogajalskih teles. Voditelji so znova potrdili zavezanost multilateralizmu kot temelju učinkovitega globalnega odziva na podnebno krizo ter se zavezali k okrepljenemu, na znanosti utemeljenemu ukrepanju.

Med prednostnimi področji so poudarili solidarnost z najbolj ranljivimi državami, izvajanje že sprejetih odločitev, pospešitev pravičnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo ter zagotavljanje zadostnih in predvidljivih finančnih tokov za blaženje, prilagajanje ter obravnavo izgub in škode. Voditelji so izpostavili pomen vključujočega pristopa celotne družbe ter vlogo mladih, žensk, staroselskih skupnosti in lokalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju rešitev.

Ključne vsebine letošnje konference

Letošnja konferenca se osredotoča predvsem na blaženje podnebnih sprememb, kjer bodo pogodbenice obravnavale rezultate sinteznega poročila o novih oziroma posodobljenih nacionalno določenih prispevkih (angleško Nationally Determined Contributions - NDC) ter razpravljale o krepitvi skupne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z namenom omejitve segrevanja ozračja na 1,5 °C, skladno s Pariškim sporazumom.

Evropska unija je svoj posodobljeni NDC potrdila 5. novembra in ga pred začetkom konference posredovala sekretariatu UNFCCC, s čimer potrjuje svojo zavezanost implementaciji Pariškega sporazuma. Cilj EU je do leta 2035 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za 66,25-72,5 odstotka glede na leto 1990.

Konferenca bo obravnavala tudi ukrepe za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in nadaljnjo operacionalizacijo Globalnega cilja za prilagajanje (angleško global goal for adaptation - GGA). Posebna pozornost bo namenjena izvajanju novega kolektivnega količinskega cilja za podnebno financiranje (angleško The New Collective Quantified Goal - NCQG) ter krepitvi finančnih, tehničnih in zmogljivostnih podpornih mehanizmov za države v razvoju.

Na področju podnebnih financ se bodo nadaljevale tudi razprave o uskladitvi vseh finančnih tokov, javnih in zasebnih, s cilji Pariškega sporazuma.

Globalni pregled stanja in nadaljnji koraki

Pomembna tema bo tudi dogovor o nadaljnjih korakih v okviru prvega Globalnega pregleda stanja (angleško Global Stocktake - GST) izvajanja Pariškega sporazuma, ki se je zaključil na COP28. Pogodbenice se spodbuja, da ugotovitve GST upoštevajo pri pripravi svojih NDC in drugih strateških dokumentov, da bi zagotovile uresničevanje ključnih zavez - med drugim prehod od fosilnih goriv, trikratno povečanje kapacitet obnovljivih virov energije na svetovni ravni ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne zadevajo energetske revščine ali pravičnega prehoda.

Poleg vsebinskih vprašanj bo konferenca razpravljala tudi o proceduralnih in logističnih vidikih prihodnjih globalnih pregledov, saj se bo drugi cikel začel leta 2026 in končal na podnebni konferenci COP33 leta 2028.

Horizontalne teme in vključujoč pristop

V okviru pogajanj bo obravnavan tudi niz horizontalnih vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami. Med njimi so človekove pravice in enakost spolov, biotska raznovrstnost ter vloga na naravi temelječih rešitev, voda, oceani, prehranski sistemi, gozdovi, gorovja in drugi ekosistemi. Nadaljevalo se bo tudi delo za sprejetje novega akcijskega načrta za enakost spolov pri podnebnem ukrepanju.

Slovenija bo na COP30 zagovarjala ambiciozne, na znanosti utemeljene cilje, pravičen prehod in okrepljeno podporo državam v razvoju.