Ministrica Čalušić na kongresu Z o Viziji 2040 in regijskih prehranskih verigah

Ministrica Mateja Čalušić. | Avtor: Sandi Fišer

Ministrica Mateja Čalušić je uvodoma predstavila dokument Vizija »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« (Vizija 2040), ki je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja. Namen priprave Vizije 2040 je bil oblikovati dolgoročen nacionalni okvir za razvoj trajnostnega kmetijsko-prehranskega sistema, ki je konkurenčen, odporen in stabilen ter prispeva k podnebno-okoljskim in družbenim ciljem. Viziji 2040 bo sledil akcijski načrt za njeno izvajanje, ki bo opredelil konkretne ukrepe in naložbe.

Ministrica Čalušić je ob predstavitvi izpostavila: »Želim si, da bo Vizija 'Naše kmetijstvo in hrana v 2040' naš skupni kompas. Samo kompas pa ne zadošča - pot naprej zahteva sodelovanje in odgovornost vseh, ki soustvarjamo prehransko verigo: od semena v zemlji do hrane na krožniku. Prihodnost slovenskega kmetijstva se ne začne in konča na polju.«

Skladno z Vizijo 2040 ministrstvo vzpostavlja sistem regijskih prehranskih verig, ki je strateški odgovor Republike Slovenije na izzive prehranske varnosti in nizke stopnje samooskrbe, visoke odvisnosti uvoza hrane iz tujih trgov ter potrebe po zdravi, varni in lokalni prehrani v javnih zavodih. Z vzpostavitvijo modela regijskih prehranskih verig bo oblikovan nacionalni, digitalno podprt sistem, ki bo sistematično povezoval pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode v enovit, pregleden ter učinkovit sistem oskrbe s hrano. Gre za prehod iz razdrobljenih dobavnih poti v organizirano infrastrukturo prehranske varnosti države.

Končni cilj je bistveno povečati samooskrbo in zmanjšati ranljivost. To vključuje vsaj 30-odstotni delež lokalnega odkupa v javnih zavodih, več lokalnega sadja in zelenjave, nižje logistične stroške, manj zavržene hrane, večjo sledljivost živil ter širše vključevanje kmetov, zadrug in predelovalcev. Vzpostavitev prehranskih verig bo omogočila ohranitev kmetijskih površin, dvig kakovosti prehrane v javnih zavodih, skrajšanje nabavnih in transportnih poti ter zmanjševanje odvisnosti od tujih trgov. Obenem bo spodbudila vlaganja v razvoj kmetijskega in prehranskega sistema, uvajanje novih tehnologij, krepitev podeželja in povečanje učinkovitosti javnega naročanja.

Prvi dan kongresa je bil sicer namenjen še prihodnosti evropskega in slovenskega agroživilskega sektorja, zlasti izzivom po letu 2027, razpravi o vlogi slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema ter predstavitvam makroekonomskih trendov, analizi stanja slovenskega kmetijstva ter primerom dobre prakse iz Italije.