Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Različne organizacije so na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovile javno pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost nad nizko stopnjo samooskrbe Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju. Samooskrba je visoko na seznamu prednostnih nalog Vlade Republike Slovenije in ključna prednostna naloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, h kateri stremimo vse od začetka mandata. V ta namen smo na ministrstvu pripravili sveženj zakonodajnih sprememb, s katerimi smo postavili temelje za kmetijstvo 21. stoletja.

Z novo zakonodajo do krepitve trajnosti in odpornosti kmetijstva

Nova zakonodaja bo prispevala h krepitvi trajnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, ki bo sledil tehnološkim spremembam, bo inovativen ter pritegnil mlajše generacije in jih obdržal v sektorju. Država z zakonodajnim svežnjem prvič v zgodovini ozaveščeno obravnava celoten prehranski sistem kot steber varnosti in suverenosti Slovenije ter s tem zagotavlja podlago za razvoj sodobnega kmetijstva, ki bo kos dandanašnjim podnebnim in geopolitičnim izzivom.

Z novim Zakonom o kmetijstvu je ministrstvo moderniziralo podlago, da se bo kmetijstvo uspešneje odzivalo in prilagajalo na podnebne spremembe, pridelovalce pa z digitalizacijo in spodbujanjem tehnološkega napredka razbremenilo marsikaterega bremena in jim omogočilo, da se osredotočijo na trajnostno pridelavo lokalne hrane.

Ker je pridelava zdrave in kakovostne hrane mogoča le na najboljših kmetijskih zemljiščih, je ministrstvo posodobilo Zakon o kmetijskih zemljiščih ter trajno zavarovalo kmetijska zemljišča pred pozidavo in poenostavilo postopke za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov, ki so ključ do večje samooskrbe s sadjem in zelenjavo.

Pogoj za večjo samooskrbo v državi so trdne lokalne prehranske verige. Le močne verige lahko slovenskim potrošnikom zagotovijo lokalno in zdravo hrano na eni strani ter pridelovalcem omogočijo, da si zagotovijo odkup pridelkov po dostojnih cenah na drugi strani. Z Zakonom o hrani ministrstvo poudarja kakovost lokalne hrane in uvaja slovensko zastavico na izdelkih slovenskega porekla, s katero krepi prepoznavnost lokalno pridelane in kakovostne slovenske hrane med potrošniki.

Poleg tega si ministrstvo prizadeva izboljšati dobrobit rejnih živali in z uvedbo certifikata zlati standard dobrobiti spodbuja potrošnike, da nagradijo rejce z višjimi standardi dobrobiti živali in prepoznajo dodano vrednost živalim prijazne reje. Tako smo podprli dobrobit živali, ki je ena od prednostnih usmeritev Vlade Republike Slovenije, in jo dodatno nadgradili z Zakonom o zaščiti živali. To dopolnjujemo s promocijo kakovostne hrane, pridelane po visokih standardih, ter s spodbujanjem rejcev k odločanju za živalim prijazno rejo. Z novelo Zakona o zaščiti živali smo prepovedali rabo kletk za kokoši nesnice in uvedli pogoje za postopke kastracij pujskov do sedmega dneva starosti. Ministrstvo z ukrepi ne spodbuja rej, ki ne dosegajo nadstandardov s področja dobrobiti, naložbe so tako mogoče le v nadstandardne hleve.

• Dobrobit živali

  Zakon o zaščiti živali določa višje standarde dobrobiti živali s prepovedjo reje kokoši v kletkah ter prepovedjo kastracije pujskov brez anestezije in analgezije. Spodbujajo se naložbe v nadstandardne hleve, ki podpirajo dobrobit živali.

Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

MKGP zagotavlja močno podporo samooskrbi s sadjem in zelenjavo

Slovensko kmetijstvo je zaradi geografske razgibanosti in drugih naravnih danosti specifično. Samooskrba s sadjem in zelenjavo je zato zahtevnejša naloga kot v nekaterih drugih državah ter zahteva močno podporo. Hkrati trdo zagovarjamo načelo, da mora biti prehod v trajnost - zeleni prehod - pošten in zato ne puščamo nikogar zadaj. Krepimo ukrepanje in zavest o prehodu na trajnostno živinorejo, saj se kmetije v Sloveniji največ ukvarjajo prav s to dejavnostjo. Ministrstvo je za spodbudo pridelovalcem zelenjadnic lani uvedlo proizvodno vezana neposredna plačila za zelenjadnice, kar poleg spodbujanja gradnje rastlinjakov in namakalnih sistemov podpira rastlinsko pridelavo v Sloveniji.

• Podpora samooskrbi s sadjem in zelenjavo

  • javni razpisi za naložbe v ureditev trajnih nasadov,
  • posodobitev namakalnih sistemov,
  • nakup opreme za namakanje in oroševanje, predelavo sadja in zelenjave, za ureditev skladišč in hladilnic,
  • nakup kmetijske mehanizacije za spravilo rastlinskih pridelkov.

• Vezana dohodkovna podpora

  Uvedena je bila leta 2025 za podporo skupnemu nastopu na trgu in kratkim verigam za prodajo javnim zavodom, pri čemer se zagotavlja sledljivost zelenjave, krepi konkurenčnost pridelovalcev zelenjave in podpira kakovost pridelkov.

Ker se pridelovalci sadja zadnja leta redno srečujejo z vedno večjimi izzivi podnebnih sprememb (skoraj že vsakoletne večje pozebe), ministrstvo sistematsko vlaga v podporo ukrepom za protipozebno in protislansko zaščito, v naslednjih nekaj mesecih pa bo izvedlo tudi poseben investicijski razpis samo za trajne nasade.

Vsa opisana prizadevanja so del strateškega dokumenta Vizija »Naše kmetijstvo in hrana 2024«, ki ga ministrstvo pripravlja zadnje leto ob vključevanju najrazličnejših deležnikov, ki so povezani s kmetijstvom in prehrano. Vizija 2040 je medsektorski dokument, ki bo določil skupno vizijo za kmetijsko-prehranski sistem, kakršnega si želimo v Sloveniji v letu 2040, in podal usmeritve za njegov dolgoročni trajnostni razvoj, ki bo prispeval k zagotavljanju zdrave, kakovostne in dostopne hrane ter dolgoročne in stabilne prehranske varnosti v Sloveniji. V proces so bili dejavno vključeni tudi predstavniki podpisanega javnega pisma.

• Prilagajanje na podnebne spremembe

  Naložbe v trajne nasadeob hkratnem nakupu in postavitvi protitočnih mrež in namakalnih sistemovter sajenju rastlinskih sort, ki so odpornena podnebne spremembe.

Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prizadevanje za več lokalne in trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih

Uživanje zdrave in lokalne prehrane je bistveno za ohranjanje zdravja našega prebivalstva, zato je treba zagotoviti, da je dostopna vsem. Z zakonodajo so predpisani visoki deleži lokalne in trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih, v katere so med drugim vključeni najmlajši in najranljivejši člani naše družbe. V Zakonu o hrani se ohranja stabilen delež ekološko pridelanih živil, ki morajo biti na jedilniku v javnih zavodih. Ker je pri dostopu do lokalne trajnostne hrane v javnih zavodih veliko izzivov, se ministrstvo v tem delu posebej močno angažira. Organizira okrogle mize in delavnice za organizatorje prehrane in kuharsko osebje, da bi jih opolnomočilo in jim na vsakdanjih primerih pokazalo, kako v prehrano v javnih zavodih vključiti več trajnostnih živil. Načrtuje se tudi vodnik za izobraževalne zavode Kako do več lokalnih ekoloških živil.

• Ekološko

  Leta 2024 je bilo 3.968 kmetij s površino 56.810 hektarov vključenih v sistem kontrole za ekološko. V primerjavi z letom 2023 se je število pridelovalcev povečalo za 3 odstotke, površine pa so se povečale za 4 odstotke.

Poleg tega je pripravljeno javno naročilo za širši razvoj trga ekoloških živil, s katerim se bodo vzpostavile nove in okrepile sedanje verige za vse ključne sektorje, vključno z zelenjavo, sadjem in poljščinami, ter izvedla usposabljanja za vključevanje v sektor gostinstva in priprave hrane.

• Podpora regijskim partnerstvom

  Za krepitev regijskih verig za večjo regijsko samooskrbo, odobrenih pet projektov, v katere je vključenih 88 občin.

Promocija lokalno pridelane hrane na različnih ravne

Ministrstvo se zaveda, da je za večjo samooskrbo s sadjem in zelenjavo v Sloveniji pomembna promocija teh živil med potrošniki in spodbujanje njihove pridelave. V ta namen izvaja različne promocijske dejavnosti, kot so organizacija tržnic, kjer se predstavljajo pridelovalci in lokalne kmetije, in ekoloških tržnic za spodbujanje ekološke pridelave in ozaveščanje o pomenu ekoloških živil za zdravje. Financira tudi rubriko v oddaji na nacionalni televiziji, s katero ozavešča o ekološkem kmetijstvu in živilih.

Zaključuje se triletni program Sveže in zdravo, katerega cilj je spodbuditi redno uživanje sveže, lokalne in varne zelenjave, ki je pridelana po proizvodnih standardih integrirane pridelave. Poleg tega ministrstvo izvaja kampanjo Lepo je biti kmet, katere namen je dvigniti ugled kmeta in kmetijstva ter spodbuditi potrošnike k nakupu kakovostnih in zdravih pridelkov s slovenskih kmetij.

Ministrstvo s kampanjo Naša super hrana ozavešča potrošnike o tem, zakaj je bolje izbrati lokalna živila, ki so v primerjavi z uvoženo hrano bolj sveža in imajo višjo hranilno vrednost, prav tako imajo zaradi kratkih dobavnih verig manjši ogljični odtis. Na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov se promovirajo sheme kakovosti za kmetijske pridelke in živila ter integrirana pridelava, ki je okolju prijaznejši pristop kmetovanja. Poleg sektorjev sadja, zelenjave, žit in rib se z Našo super hrano promovirata tudi sektorja mesa in mleka, ki imata zaradi naravnih danosti v Sloveniji visoko stopnjo samooskrbe. Ta promocija je usmerjena v ozaveščanje potrošnikov in spodbujanje, naj izberejo živila iz lokalnega okolja, saj so zaradi kratkih transportnih poti tudi manj obremenjujoča za okolje.

Vprašanje prehranske samooskrbe v Sloveniji je dolgoročen razvojni in sistemski izziv

Na ministrstvu z zadovoljstvom opažamo, da se krepi zavedanje, da sta kmetijstvo in prehrana stvar vseh nas. Zato nas veseli, da ste se povezale nevladne organizacije z različnih področij - od varovanja narave in okolja do zaščite in dobrobiti živali ter trajnostnega, ekološkega kmetijstva. Takšna povezovanja na ministrstvu podpiramo, saj lahko samo tako dosežemo skupne cilje, ki bodo koristili naravi, okolju, slovenskim pridelovalcem in potrošniku ter njegovemu zdravju. Tako bomo lahko podpirali trajnostno kmetijstvo z dodano vrednostjo, ki bo omogočalo dostojno življenje pridelovalcem lokalne slovenske hrane ter hkrati ne bo prekomerno obremenjevalo okolja.

Zdravje ljudi in živali ter čisto in zdravo okolje so javne dobrine, za katere si moramo prizadevati vsi in h katerim prispevamo svoj delež tudi na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Vlada Republike Slovenije je v tem mandatu namenila strateško mesto obravnavi celovitih prehranskih sistemov in trajnostnemu razvoju, predvsem pa krepi zavedanje o dolgoročni prehranski varnosti državljanov z dejavnostmi na več področjih, ki so del širše odpornosti države.

Vprašanje prehranske samooskrbe v Sloveniji je dolgoročen razvojni izziv, ki se je oblikoval čez desetletja in ga ni mogoče nasloviti z enkratnimi ali kratkoročnimi ukrepi. Gre za sistemski izziv, ki zahteva celosten pristop, dolgoročno vizijo ter postopno in vztrajno izvajanje usklajenih politik na področju kmetijstva, prehrane, prostora, okolja in javnega zdravja.

Le z jasno vizijo, dolgoročnimi cilji in vključujočim sodelovanjem vseh deležnikov - od pridelovalcev in predelovalcev do javnih institucij, stroke in potrošnikov - bomo lahko dosegli odporen, trajnosten in pravičen kmetijsko-prehranski sistem. Tak sistem bo prispeval k dolgoročni prehranski varnosti, boljšemu zdravju prebivalstva, večji dodani vrednosti v kmetijstvu ter ohranjanju naravnih virov za prihodnje generacije, kar je tudi osrednje izhodišče Vizije 2040.