Neformalno zasedanje notranjih ministrov na Cipru o vračanju in schengnu

Dopoldanski del so ministri namenili razpravi o trajnostnih pristopih do vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Evropski uniji, in integracije. Ob tem je državna sekretarka povedala, da lahko vračanje postane bolj sprejemljivo in lažje izvedljivo, če ga spremlja dobro zasnovan program reintegracije. S tem dosežemo trajnosten učinek in okrepimo verodostojnost politik vračanja.

»Za podporo osebam v postopku vračanja Slovenija uporablja Frontexov program Evropske unije za reintegracijo, s katerim imamo odlične izkušnje,« je na zasedanju povedala državna sekretarka in izrazila željo, da bi ta v prihodnje omogočal dejavnosti v še več drugih partnerskih državah in s tem prispeval k bolj enotnemu pristopu v zunanji dimenziji migracij. Ob tem je potreben učinkovitejši pristop Evropske komisije in evropske zunanje službe.

Obstoječe razlike v nacionalnih programih podpore in razlike v finančnih spodbudah vodijo do sekundarnih migracij. Razdrobljenost dodatno obremenjuje finančne in operativne zmogljivosti držav članic, zato je nujen skupen pristop, je poudarila državna sekretarka in ob tem pozvala k nujnosti določitve skupnih standardov in pripravi varovalk za preprečevanje zlorab. Za večji uspeh naših prizadevanj bi morali zagotoviti tudi okrepljeno operativno sodelovanje in pomoč med državami članicami, še zlasti v postopkih ugotavljanja identitete in pridobivanja potrebnih potovalnih dokumentov, saj je to osnova za vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Evropski uniji.

Pomembno je, da naši partnerji izpolnjujejo svojo mednarodnopravno obveznost, za prevzem odgovornosti pa jih moramo še naprej spodbujati z uporabo obstoječih orodij, kot so mehanizem 25.a člena Vizumskega zakonika in ukrepi na področju trgovinske politike. Obenem pa moramo tranzitne tretje države spodbujati, da tudi same sodelujejo pri vračanju in jim pri tem pomagati.

Razprava ob delovnem kosilu se je osredotočila na vračanje državljanov Afganistana in Sirije, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v državah Evropske unije. Med državami članicami namreč naraščajo pobude po vračanju, predvsem obsojenih kriminalcev in oseb, ki predstavljajo nevarnost za notranjo varnost držav članic in njihov javni red.

Ciprski minister za pravosodje in javni red Costas Fitiris, državna sekretarka Tina Heferle in namestnik ciprskega ministra za migracije in mednarodno zaščito Nicholas A. Ioannides | Avtor: Cy2026.EU

Popoldanski del zasedanja bo namenjen razpravi o zaščiti schengenskega območja. Ciprsko predsedstvo bo predstavilo nacionalne ukrepe za okrepitev notranje varnosti s poudarkom na preprečevanju sekundarnih gibanj.

Za Slovenijo je dobro delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah odvisno od učinkovitega varovanja in upravljanja zunanjih meja ter okrepljenega izvajanja izravnalnih ukrepov v notranjosti. Za te ukrepe, ki prispevajo k večji učinkovitosti delovanja pristojnih organov, pomagajo pri preprečevanju sekundarnih migracij in zagotavljajo večjo varnost naših državljanov, je pomembno zagotoviti ustrezno finančno podporo v večletnem finančnem načrtu 2028-2034. Po mnenju Slovenije lahko okrepljeno izvajanje in financiranje alternativnih in izravnalnih ukrepov v notranjosti vodi tudi do postopne ukinitve nadzora na notranjih mejah.

Za boljšo zaščito schengenskega območja je pomembno tudi delovanje sistema povezljivosti informacijskih sistemov in dosledno izvajanje zakonodaje. Posebno pozornost pa bi morali nameniti tudi vnašanju ažurnih podatkov v te sisteme. Na tako imenovani balkanski migracijski poti se je za učinkovito izkazalo tudi čezmejno in regionalno sodelovanje prek centrov za policijsko sodelovanje, izvajanje dvostranskih in tristranskih mešanih patrulj ter operativnih delovnih skupin za preprečevanje tihotapljenja, pa tudi intenzivno sodelovanje z državami v naši soseščini. Vse te aktivnosti pa so usmerjene v uspešnejšo in učinkovitejšo obravnavo skupnih izzivov.