Minister Kajzer ob zaključku Blejskega strateškega foruma: Brez varnosti ni stabilnosti in blaginje

Minister Tone Kajzer na zaključni novinarski konferenci. | Avtor: STA/MZEZ

Minister Tone Kajzer je drugi dan Blejskega strateškega foruma sodeloval na panelu »Mir brez utvar: Ukrajina in preudarek o varnosti v Evropi«. Sogovorniki so se strinjali, da mora Evropa preseči dve zmotni predstavi: Prvič: da je ruska agresija na Ukrajino oddaljen konflikt brez neposrednih posledic za evropsko varnost ter drugič, da je mogoče nadaljnjo agresijo preprečiti zgolj z zadržanostjo in popuščanjem Rusiji. Poudarili so, da ruska agresija predstavlja širši izziv za evropsko varnost in stabilnost ter da je trajen in pravičen mir mogoče doseči samo z enotnim, odločnim in verodostojnim evropskim odzivom ter nadaljnjo podporo Ukrajini.

Minister Kajzer je povedal, da je ruska agresija na Ukrajino tudi vprašanje temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropa. Pri tem je opozoril na pomen pristopa od spodaj navzgor - da odločitve o prihodnosti države izhajajo iz volje ljudi. Kot primer je navedel Slovenijo, kjer se je pred 35 leti velika večina prebivalcev odločila za svobodo, demokracijo in vladavino prava. Prav te vrednote so v današnjem svetu znova postavljene pred preizkušnjo, zato bo Slovenija nadaljevala in še okrepila podporo Ukrajini, predvsem pri krepitvi njene odpornosti in na humanitarnem področju.

»Iz sveta ustvarjenih diskurzov se moramo vrniti v realnost. Mednarodno pravo ni čarobna paličica, ki jo uporabimo in pričakujemo, da bo vse rešeno. Če bi bilo tako, bi Putin umaknil svoje sile na mednarodno priznane meje Ukrajine in bi lahko začela delovati diplomacija. Vojna v Ukrajini ni oddaljen konflikt, temveč vojna v neposredni bližini EU, ki vpliva na varnost Evrope kot celote. Države, ki so ji najbližje, vidijo ogenj, slišijo pokanje lesa in čutijo dim, medtem ko bolj oddaljene morda vidijo le dim nekje na obzorju, nekatere pa ga sploh še ne zaznajo. Toda ne glede na to, kako daleč od ognja smo, gre za našo skupno evropsko varnost. Zato potrebujemo skupno razumevanje grožnje in enoten evropski odziv nanjo,« je v nastopu poudaril minister Kajzer.

Na panelu so poleg ministra Kajzerja sodelovali: Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope; Paweł Kowal, poslanec poljskega Sejma, predsednik odbora za zunanje zadeve in pooblaščenec vlade za poljsko-ukrajinsko razvojno sodelovanje; Matthew Palmer, višji sodelavec Centra za analizo evropske politike (CEPA), ZDA ter Jevhen Perebyjnis, namestnik ministra za zunanje zadeve Ukrajine.

Vsebinsko bogate razprave

Na Bledu se je v dveh dneh zbralo približno 2000 udeležencev, odvilo pa 33 razprav iz različnih področji. Glas o Bledu se je slišal v številnih državah Evrope in širše. Ob zaključku je minister Kajzer ocenil, da je letošnji forum ponudil vsebinsko bogate razprave o ključnih geopolitičnih izzivih. V ospredju so bili evropska in globalna varnost, vojna v Ukrajini, širitev EU, Zahodni Balkan ter transatlantsko sodelovanje. »Za nami sta dva zelo intenzivna dneva razprav in z letošnjim forumom smo lahko zadovoljni. Blejski strateški forum je naš skupen projekt in slovenska blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni,« je poudaril Kajzer. Pomemben del razprav je bil namenjen tudi vrednotam, demokratičnemu dialogu in interesom držav.

Minister je poudaril, da slovenska zunanja politika ostaja zasidrana v vrednotah, hkrati pa mora izhajati iz realnega razumevanja sveta in sprememb v mednarodnem okolju. V tem okviru je bila posebna pozornost namenjena tudi Srednji Evropi in področjem, kjer lahko Slovenija učinkovito uveljavlja svoje interese.

»Za udeležence se Blejski strateški forum 2026 danes zaključuje, Blejski strateški forum 2027 pa se za nas začenja že jutri,« je zaključil minister Kajzer.

Številna dvostranska srečanja ministra Kajzerja

Ob robu foruma je minister Kajzer imel številna dvostranska srečanja, med drugim z ministri Zahodnega Balkana, zunanjim ministrom Albanije Feritom Hoxha, zunanjim ministrom Črne gore Ervinom Ibrahimovićem, namestnikom zunanjega ministra Ukrajine Jevhenom Perebjinisom, nemškim generalom načelnim Generalštaba Nemške vojske Carstenom Breurejm, generalnim sekretarjem Alainom Bersetom in Ukrajinko, vodjo Centra za državljanske svoboščine Oleksandro Matvičjuk.