Dnevi slovenske uprave tudi drugi dan postregli z zanimivimi razpravami

[Link]

Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo | Avtor: Ministrstvo za javno upravo

Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Mag. Matjaž Remic, vodja Sektorja za splošni upravni postopek in upravno poslovanje Mag. Matjaž Remic, vodja Sektorja za splošni upravni postopek in upravno poslovanje Dr. Til Rozman, vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje na Ministrstvu za javno upravo Dr. Til Rozman, vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje na Ministrstvu za javno upravo

Dopoldanska okrogla miza je bila namenjena razpravi o rabi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter vlogi Upravne svetovalnice, kot skupnega raziskovalno-pedagoškega projekta Fakultete za upravo in Ministrstva za javno upravo, ki uporabnikom ponuja odgovore na upravno procesna vprašanja. Med razpravljavci je bil tudi soskrbnik Upravne svetovalnice in vodja Sektorja za splošni upravni postopek in upravno poslovanje na MJU mag. Matjaž Remic. »Pravilna in zakonita uporaba pravil Zakona o splošnem upravnem postopku je ena od nalog in poslanstev Ministrstva za javno upravo. S sodelovanjem v Upravni svetovalnici si ministrstvo prizadeva k uresničevanju omenjenega cilja, enaki obravnavi udeležencev pred različnimi organi ter učinkovitemu vodenju postopkov,« je vlogo ministrstva orisal Remic in dodal, da »s sodelovanjem pri Upravni svetovalnici ministrstvo dobiva dragocen in nepogrešljiv uvid v stanje na terenu.«

ZUP je temeljni predpis, ki ureja razmerje med organi, ki odločajo v upravnih zadevah, in fizičnimi ter pravnimi osebami, ki se v različnih vlogah udeležujejo upravnega postopka. Preko pravil, določenih z ZUP, se neposredno izvršujejo nekatera ustavnopravna jamstva in človekove pravice, kot so pravica do človekovega dostojanstva, enake in poštene obravnave, vključno z možnostjo obrambe ter uporabe pravnih sredstev. Sogovorniki so del razprave posvetili tudi včeraj sprejeti noveli ZUP v Državnem zboru, katere cilj je povečati učinkovitost in pospešiti upravne postopke, optimizirati procesna pravila ter s tem razbremeniti posameznike in pravne osebe, ki se v različnih vlogah znajdejo v postopku, obenem pa razbremeniti organe nepotrebnih procesnih aktivnosti. »Zakon mora slediti stranki. Vendar je vsak postopek hkrati tudi zaščita javne koristi. To je bilo tudi naše vodilo pri spremembah,« je pripravo novele komentiral Remic.

Dr. Til Rozman, vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje na MJU, je na okrogli mizi z naslovom Z dokazi podprto oblikovanje javnih politik uvodoma v kontekst umestil oblikovanje javnih politik ter izpostavil, da je upravno področje boljše zakonodaje normativno urejeno v Resoluciji o normativni dejavnosti (ReNDej). Ta določa, da so kakovostni predpisi tisti, ki so »vsebinsko ustrezni, pravno pravilni in nomotehnično urejeni. Pripravljavec določi cilj predpisa, alternativne možnosti za dosego cilja, naredi presojo posledic na različna družbena področja za posamezne alternative in utemelji, zakaj jo je zbral,« je povedal dr. Rozman ter dodal, da gre eno od pomembnih politik Evropske unije.

Boljša in kakovostna zakonodaja je tista, ki je oblikovana in podprta z dokazi. Če so politike oblikovane na podlagi podatkov, analiz, raziskav in ocen učinkov, dosežejo svoje cilje, so bolje implementirane (naslovniki jih sprejmejo), so bolj stabilne (manj se spreminjajo) in pomembno prispevajo k zaupanju. Dr. Rozman je izpostavil, da je zaznava prebivalcev o tem, ali vlada oblikuje politike na podlagi dokazov, v Sloveniji ključni dejavnik zaupanja ljudi v vlado. Zaupanje pa je temelj demokratičnega javnega upravljanja in je pomembno za družbo kot tako, ter slednje ponazoril tudi s študijo OECD o zaupanju v javne institucije (v letu 2023), v katero je bila vključena tudi Slovenija. Iz raziskave izhaja, da je ključni dejavnik in gonilnik zaupanja v vlado percepcija prebivalcev in prebivalk, ki temelji na tem, ali vlada oblikuje odločitve na podlagi dejstev in dokazov ali ne. Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja, kako je sistemsko urejeno sprejemanje oblikovanja politik ter priprava ocen predpisov učinkov v Sloveniji in na ravni Evropske unije.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo z naslovom Plačni sistem v javnem sektorju: Iskanje ravnotežja med motivacijo in pravičnostjo, na kateri je poleg ostalih razpravljavcev sodelovala tudi državna sekretarka na MJU Mojca Ramšak Pešec, tudi namestnica vodje vladne pogajalske skupine za pogajanje s sindikati javnega sektorja.

Uvodoma je izpostavila obseg in kompleksnost novega plačnega sistema v javnem sektorju ter se dotaknila poteka pogajalskega procesa. »Sprejeta reforma in zakonska utemeljitev temelji na usklajevanju in visokem družbenem konsenzu. Gre za najvišjo možno stopnjo soglasja in strinjanja s socialnimi partnerji. Po sprejetju reforme je sledila zahtevna implementacija in prilagoditev na nov plačni sistem (gre za 5000 delovnih mest in nazivov in okrog 3000 proračunskih uporabnikov),« je povedala ter ob tem izrazila zadovoljstvo, saj ocenjuje, da je nov sistem ustreznejši glede plačnih razmerij med poklici in uvaja elemente, ki bodo privabljali zaposlene v javni sektor, saj med drugim omogoča napredovanje skozi kariero, variabilno nagrajevanje ter pospešeno napredovanje.

Sogovorniki so se strinjali, da je posebno pomemben dosežek reforme vpliv novega plačnega sistema na dvig minimalne plače, saj se po novem vsi dodatki izplačujejo od višje osnove, upoštevajo pa se tudi napredovanja, ki jih posamezniki pod minimalno plačo prej niso občutili.

»Več let je plačni sistem v javnem sektorju stagniral, podvržen je bil varčevalnim ukrepom, plače so v primerjavi z zasebnim sektorjem padale, zato je bila plačna reforma nujna,« je poudarila Ramšakova in na vprašanje glede izziva pridobivanja novih kadrov povedala, da sta tako javni kot tudi zasebni sektor soočena s stanjem na trgu delovne sile, demografskimi trendi in posledično pomanjkanjem delovne sile, ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi. »Ocenjujem, da bo v prihodnje treba delovne procese, tam, kjer se da, prilagoditi manjšemu številu zaposlenih, ki ga bodo opravljali,« je še povedala in v tem kontekstu omenila tudi rezultate standardne raziskave Evropske unije o delovnem okolju in zadovoljstvu javnih uslužbencev katere namen je dvojen: na eni strani zagotoviti informacije, ki bodo vodstvu posameznih državnih organov pomagale izboljšati kadrovske politike, na drugi strani pa poiskati načine, kako se odzivati na izzive, s katerimi se danes soočajo vse državne uprave v Evropski uniji.

Gostje so se dotaknili tudi selekcijskih postopkov za zaposlitev v javni upravi, kjer je Ramšakova predstavila novoustanovljeni Center za kadre.

Dneve slovenske uprave tradicionalno organizira Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. Predstavniki MJU so sodelovali tudi v včerajšnjih razpravah konference.