3. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

26. 6. 2026

• Vlada Republike Slovenije

Vlada je na dopisni seji izdala Uredbo o organih v sestavi ministrstev in spremembe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih ter sprejela odločitev, da bo vzpostavila osrednji nabavni organ za javno naročanje zdravil za javne lekarniške zavode.

Vlada je izdala Uredbo o organih v sestavi ministrstev

Z novelo Zakona o Vladi Republike Slovenije in novelo Zakona o državni upravi je bila spremenjena sestava vlade in določena nova organizacija ministrstev. Zaradi sprememb delovnih področij ministrstev je bilo treba pripraviti še Uredbo o organih v sestavi ministrstev.

Uredba določa organe v sestavi ministrstev, poimenovanje predstojnika, delovna področja organov v sestavi in merila, na podlagi katerih se določa, v katerih primerih ministrstvo izvaja vse ali določene naloge strokovne pomoči predstojniku na področju upravljanja kadrovskih, finančnih, informacijskih in drugih virov tudi za organ v sestavi.

V sestavi Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je:

• Inšpektorat Republike Slovenije za socialne zadeve in dolgotrajno oskrbo.

V sestavi Ministrstva za finance so:

• Finančna uprava Republike Slovenije,
• Uprava Republike Slovenije za javna plačila,
• Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna,
• Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in
• Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

V sestavi Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport so:

• Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino,
• Urad Republike Slovenije za meroslovje,
• Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
• Inšpektorat Republike Slovenije za delo in
• Inšpektorat Republike Slovenije za šport.

V sestavi Ministrstva za infrastrukturo in energetiko so:

• Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo,
• Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in
• Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo in energetiko.

V sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino je:

• Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo.

V sestavi Ministrstva za kmetijstvo so:

• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
• Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in
• Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

V sestavi Ministrstva za kulturo sta:

• Arhiv Republike Slovenije in
• Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

V sestavi Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo so:

• Policija,
• Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in
• Inšpektorat za javni sektor.

V sestavi Ministrstva za obrambo so:

• Generalštab Slovenske vojske,
• Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
• Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo in
• Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V sestavi Ministrstva za okolje in prostor so:

• Agencija Republike Slovenije za okolje,
• Direkcija Republike Slovenije za vode,
• Geodetska uprava Republike Slovenije,
• Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in
• Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

V sestavi Ministrstva za pravosodje sta:

• Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in
• Uprava Republike Slovenije za probacijo.

V sestavi Ministrstva za zdravje so:

• Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji,
• Urad Republike Slovenije za kemikalije,
• Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu in
• Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih v sestavi se uskladijo s to uredbo najpozneje do 18. julija 2026.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Vlada je izdala spremenjeno in dopolnjeno Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih

Z uveljavitvijo novele Zakona o državni upravi je zaradi sprememb in prenosov delovnih področij ter poimenovanj posameznih ministrstev treba spremeniti in dopolniti tudi Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih, in sicer v delu, ki ureja število in vrste direktoratov.

V skladu z usmeritvijo vlade glede vzpostavitve učinkovitejše in vitkejše javne uprave, kot jo določata novelirana zakona o vladi in o državni upravi, uredba sledi načelu racionalizacije organizacijskih struktur in optimizacije delovnih procesov. Rešitve v pretežni meri odražajo prizadevanja za večjo učinkovitost, preglednost in strokovno specializacijo delovanja ministrstev, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega izvajanja nalog državne uprave.

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:

- v Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve:

• Direktorat za družino,
• Direktorat za socialne zadeve,
• Direktorat za invalide,
• Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo,
• Direktorat za demografijo;

- v Ministrstvu za finance:

• Direktorat za finančni sistem,
• Direktorat za zakladništvo,
• Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov,
• Direktorat za proračun ter ekonomsko in fiskalno politiko,
• Direktorat za javno premoženje,
• Direktorat za javno računovodstvo;

- v Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport:

• Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo,
• Direktorat za notranji trg,
• Direktorat za turizem,
• Direktorat za lesarstvo,
• Direktorat za razvojna sredstva,
• Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela,
• Direktorat za trg dela in zaposlovanje,
• Direktorat za šport;

- v Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko:

• Direktorat za ceste in cestni promet,
• Direktorat za železnice, žičnice in upravljanje prometa,
• Direktorat za letalski in pomorski promet,
• Direktorat za energetiko,
• Direktorat za prometno politiko;

- v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino:

• Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo,
• Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih,
• Direktorat za mladino,
• Direktorat za visokošolsko izobraževanje in kompetence prihodnosti,
• Direktorat za znanost,
• Direktorat za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti,
• Direktorat za investicije;

- v Ministrstvu za kmetijstvo:

• Direktorat za kmetijstvo,
• Direktorat za gozdarstvo in lovstvo,
• Direktorat za hrano in ribištvo;

- v Ministrstvu za kulturo:

• Direktorat za kulturno dediščino,
• Direktorat za ustvarjalnost,
• Direktorat za medije;

- v Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj:

• Direktorat za kohezijo,
• Direktorat za regionalni razvoj,
• Direktorat za lokalno samoupravo;

- v Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo:

• Direktorat za migracije in upravne notranje zadeve,
• Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
• Direktorat za stvarno premoženje,
• Direktorat za javni sektor,
• Direktorat za javno naročanje,
• Direktorat za politični sistem in debirokratizacijo,
• Direktorat za informatiko,
• Direktorat za informacijsko družbo;

- v Ministrstvu za obrambo:

• Direktorat za obrambno politiko,
• Direktorat za obrambne zadeve,
• Direktorat za logistiko,
• Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino;

- v Ministrstvu za okolje in prostor:

• Direktorat za okolje, naravo in podnebje,
• Direktorat za prostor, graditev in stanovanja,
• Direktorat za vode;

- v Ministrstvu za pravosodje:

• Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice,
• Direktorat za civilno pravo,
• Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo;

- v Ministrstvu za zdravje:

• Direktorat za dostopnost in ekonomiko,
• Direktorat za zdravstveno varstvo,
• Direktorat za javno zdravje,
• Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu;

- v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve:

• Direktorat za evropske zadeve,
• Direktorat za politične in varnostne zadeve,
• Direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno-humanitarno pomoč,
• Direktorat za mednarodno pravo in multilateralo.

V prehodni določbi je določeno, da Urad za razvoj in kakovost izobraževanja v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino nadaljuje z delom kot Urad za razvoj, kakovost in analitiko izobraževanja.

Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se s spremenjeno in dopolnjeno uredbo uskladijo najpozneje do 18. julija 2026.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Vlada določila deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč

Vlada je sprejela sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč do 30. junija 2027.

Za proizvajalce nagrobnih sveč je predpisana proizvajalčeva razširjena odgovornost. Za vse odpadne nagrobne sveče, ki nastanejo v Sloveniji, morajo zato proizvajalci na svoje stroške zagotoviti zbiranje od izvajalcev javne službe zbiranja in upravljavcev pokopališč ter za zbrane sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. V prvem četrtletju leta 2026 so ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami zagotavljali štirje nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami in en nosilec (samostojnega) načrta ravnanja z njimi.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada sprejela sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za julij, avgust in september

Vlada je sprejela sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za julij, avgust in september 2026.

Če proizvajalci izdelkov za skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti pooblastijo več družb za ravnanje z odpadno embalažo, delež odpadne embalaže, za katerega mora posamezna družba zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo, štirikrat letno določi vlada s sklepom. Deleži odpadne embalaže se izračunajo na podlagi predpisane metodologije.

Podatki o družbah za ravnanje z odpadno embalažo, ki v prvem četrtletju leta 2026 upravljajo skupne sisteme, so pridobljeni iz Registra varstva okolja in so dostopni na osrednjem spletnem mestu državne uprave gov.si.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2025

Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2025.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2025 je izdelan na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in na podlagi Ocene škode na trajnih nasadih zaradi posledic pozebe v letu 2025, ki jo je vlada obravnavala in potrdila na 418. dopisni seji dne 25. februarja 2026.

Ocena škode zaradi pozebe, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša skoraj 35,2 milijona evrov. Ker ocena škode zaradi pozebe presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2025, je v skladu z ZOPNN dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Pomoč po programu odprave posledic škode zaradi pozebe leta 2025 se dodeli za odpravo posledic škode za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja zaradi pozebe manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 ali več odstotkov.

Sredstva za odpravo posledic škode zaradi pozebe se bodo zagotovila iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče v letu 2026 v višini 4,5 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Vlada sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2025

Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2025.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2025 je izdelan na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in na podlagi Ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic suše v letu 2025, ki jo je vlada obravnavala in potrdila na 418. dopisni seji dne 25. februarja 2026.

Ocena škode zaradi suše, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša 42,3 milijona evra. Ker ocena škode zaradi suše presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2025, je v skladu z ZOPNN dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Suša je v 126 občinah prizadela 4.354 oškodovancev in 36.948 ha kmetijskih površin.

Za izvedbo programa se bodo v letu 2026 zagotovila sredstva v višini 8,4 milijona evrov iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Vlada sprejela mnenje za oceno ustavnosti zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih

Vlada je sprejela mnenje v zvezi s pobudo družbe Piro Planet, d. o. o., Celje in drugih pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih in ga pošlje Državnemu zboru.

Vlada se do posameznih navedb v pobudi za oceno ustavnosti ne opredeljuje, saj je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih sprejet na predlog skupine poslank in poslancev, vlada pa glede predloga tega zakona ni sprejela mnenja.

V zvezi s pobudo za oceno ustavnosti šestega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih vlada pojasnjuje, da je bila uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, omejena že s Pravilnikom o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja iz leta 1995. Vendar pa Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) med drugim določa, da države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu pirotehničnih izdelkov, ki so skladni z zahtevami te direktive, prav tako pa ne izključuje ukrepov držav članic glede prepovedi ali omejitve posesti, uporabe in/ali prodaje izdelkov kategorij F2 in F3, pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in drugih pirotehničnih izdelkov širši javnosti, ki so upravičeni na podlagi javnega reda in miru, javnega zdravja, javne varnosti ali varstva okolja. Iz tega izhaja, da izdelkov kategorije F1 države članice ne smejo prepovedati ali omejiti njihove posesti, uporabe in/ali prodaje širši javnosti.

Ne glede na navedeno pa vlada podaja mnenje oziroma pojasnjuje težave v povezavi z nabavo, posestjo in uporabo pirotehničnih izdelkov, kot so:

- največ poškodb zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov nastane pri mladoletnih osebah, zato je dvig starosti za nabavo, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov ustrezen ukrep;

- spletna prodaja pirotehničnih izdelkov, predvsem iz drugih držav članic EU, v katerih osebe (tudi mladoletne osebe) nabavijo pirotehnične izdelke, ki so v Sloveniji prepovedani (tudi zelo nevarni pirotehnični izdelki kategorije F4, ki se nato uporabijo za izvrševanje kaznivih dejanj). Z Zakonom o poštnih storitvah je sicer prepovedano v poštnih pošiljkah med drugim pošiljati eksplozivne snovi, med katere sodijo tudi pirotehnični izdelki. Nadzor nad spletnim nakupom prepovedanih pirotehničnih izdelkov pa je otežen, saj na pošiljki običajno ni naveden pravi pošiljatelj (preko imena katerega bi bilo mogoče sklepati na prodajalca pirotehničnih izdelkov), prav tako ni označena dejanska vsebina pošiljke. To pa posledično lahko pripelje do tega, da se pošiljka vroči osebi, ki še ni dovolj stara ali pa že med prevozom pride do neustreznega ravnanja s pošiljko, v kateri so pirotehnični izdelki;

- kategorizacija pirotehničnih izdelkov, ki so sicer prepovedani, v kategorijo P1, katere prodaja in uporaba je dovoljena celo leto, zato je ustrezen ukrep omejitev prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov kategorije P1 le za namen, za katerega so bili izdelani (na primer za alarmiranje, plašenje, signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske namene), nikakor pa ne za namen zabave.

V letu 2024 je na ravni Evropske unije potekala evalvacija omenjene Direktive 2013/29/EU. Republika Slovenija je opozorila na problematiko različne ureditve prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov v državah članicah, izpostavljena je bila tudi težava prodaje pirotehničnih izdelkov po spletu, ki je ni mogoče ustrezno in v celoti nadzirati, zato je Republika Slovenija v okviru evalvacije predlagala njeno prepoved.

Republika Slovenija je v letu 2025 v zvezi s problematiko spletne prodaje pirotehničnih izdelkov znotraj EU pisno seznanila tudi evropskega komisarja za notranji trg in migracije s prošnjo, da s svojimi aktivnostmi pripomore k enotni ureditvi tega področja in k prepovedi prodaje pirotehničnih izdelkov po spletu z evropskim predpisom.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Slovenija bo vzpostavila osrednji nabavni organ za javno naročanje zdravil

Vlada je sprejela odločitev, da bo vzpostavila osrednji nabavni organ za javno naročanje zdravil za javne lekarniške zavode. S tem bo Slovenija uskladila nacionalno ureditev z evropsko zakonodajo in odgovorila na obrazloženo mnenje Evropske komisije.

Osrednji nabavni organ bo deloval v okviru Urada za investicije v zdravstvu (UIZ), ki je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. UIZ je bil identificiran kot najprimernejši organ, ki se mu bo dodelila nova naloga za izvajanje centraliziranih in pomožnih nabavnih dejavnosti naročanja zdravil za javne zdravstvene zavode, saj je v preteklosti že imel vzpostavljen Sektor za investicije in javna naročila in je aktivno sodeloval pri pripravi strateških programov Ministrstva za zdravje. Poleg tega je bdel tudi nad izvedbo javnega naročanja, sklepal pogodbe ter prevzemal in obračunaval izvedena javna naročila.

UIZ bo glede na današnji predlog vlade javnim lekarniškim zavodom zagotavljal strokovno podporo pri izvajanju postopkov javnega naročanja zdravil. V prvi fazi bo UIZ izvajal postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnih lekarniških zavodov kot izvajalec pomožnih nabavnih dejavnosti. Javni lekarniški zavodi bodo tudi po novi ureditvi ostali naročniki zdravil, še naprej bodo odgovorni za zakonitost oddaje javnih naročil, prav tako pa se ne spreminja način financiranja zdravil oziroma razmerje med javnimi lekarniškimi zavodi in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V okviru zakonodajnih sprememb je vlada predlagala tudi razveljavitev 14.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti, zaradi česar bo za nabavo zdravil veljala enotna ureditev po Zakonu o javnem naročanju. Sprememba bo začela veljati po vzpostavitvi novega sistema, kar bo omogočilo nemoten prehod.

Pomembno je, da predlagana ureditev ne spreminja preskrbe prebivalcev z zdravili. Javni lekarniški zavodi bodo še naprej zagotavljali nemoteno oskrbo pacientov z zdravili.

Vlada je v svojem odgovoru Evropski komisiji predlagala tudi časovni načrt izvedbe. Prve zakonodajne spremembe bodo pripravljene že letos, začetek izvajanja javnega naročanja zdravil prek UIZ pa je predviden s 1. julijem 2027.

Z današnjimi predlaganimi ukrepi bo Republika Slovenija izpolnila svoje obveznosti do Evropske unije ter hkrati ohranila varno, kakovostno in stabilno preskrbo prebivalcev z zdravili.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada imenovala vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje v Ministrstvu za zdravje

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Nataše Vidnar za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje v Ministrstvu za zdravje, in sicer od 1. 7. 2026 do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 12. 2026.

Nataša Vidnar je visokošolska učiteljica za področje zdravstvene nege na Alma Mater Europaea ter diplomirana medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo s področja organizacije dela. Ima več kot dve desetletji izkušenj v zdravstvu, izobraževanju in vodenju, ki jih je pridobivala v Zdravstvenem domu Maribor, visokošolskem prostoru in na Ministrstvu za zdravje. Kot visokošolska učiteljica je sodelovala z več izobraževalnimi ustanovami na področju zdravstvene nege, promocije zdravja, zdravstvene vzgoje in gerontologije.

Vir: Ministrstvo za zdravje