Slovenija v Varnostnem svetu OZN: dve leti odgovornega, vidnega in načelnega delovanja

Utrinki članstva Slovenije v Varnostnem svetu OZN | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Slovenija je v času članstva v Varnostnem svetu OZN aktivno sodelovala na 558 formalnih zasedanjih in 238 konzultacijah. V tem času je Varnostni svet sprejel 90 resolucij, 15 predsedniških izjav in 78 izjav za javnost. Izvedel je osem neformalnih interaktivnih dialogov ter tri terenske misije - v Kolumbiji, Siriji in Libanonu. Od tega je Slovenija vodila formalni terenski obisk stalnih predstavnikov Varnostnega sveta v Siriji in Libanonu decembra 2025 ter organizirala en neformalni obisk strokovnjakov Varnostnega sveta za podnebje, mir in varnost v Čadu.

Slovenija je vseskozi delovala kot načelna, aktivna in transparentna članica, ki je dosledno zagovarjala enaka merila za vse ter ostala zavezana multilateralizmu, mednarodnemu pravu ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodelovala je na 27 razpravah v formatu Arria, od katerih je tri organizirala sama, in sicer o povezavi med reševanjem okoljskih izzivov in priložnostmi za mir; zaščiti oseb z invalidnostmi v oboroženih konfliktih in z njimi povezanih humanitarnih krizah ter o zaščiti vodnih virov in vodne infrastrukture v oboroženih spopadih. Dvakrat je predsedovala Varnostnemu svetu in predlagala pet resolucij. Štiri so se nanašale na razmere v Gazi, pri čemer je bila marca 2024 sprejeta resolucija 2728, poznejši predlogi pa zaradi veta niso bili potrjeni. Posebej pomembna je bila resolucija o pregledu arhitekture OZN za izgradnjo miru 2805(2025), ki je bila sprejeta soglasno in hkrati potrjena tudi v Generalni skupščini OZN.

Slovenija je tudi dala pobudo za štiri izjave Varnostnega sveta za javnost, in sicer o političnem dogajanju v Bosni in Hercegovini, humanitarnih delavcih in lakoti v Gazi, Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA) in terorističnih napadih v Burkini Faso. Poleg tega je organizirala tri odprte razprave Varnostnega sveta - dve v okviru pobude Voditeljstvo za mir in eno o prihodnosti mirovnih operacij. V času članstva je Slovenija zahtevala več kot 50 izrednih zasedanj Varnostnega sveta, največ glede Ukrajine, Gaze in zaščite civilistov ter uspešno izpogajala dve predsedniški izjavi, ki jih je Varnostni svet sprejel soglasno.

Članstvo Slovenije v Varnostnem svetu je temeljilo na močni podpori držav članic OZN. Z izvolitvijo nam je zaupanje izkazalo rekordnih 153 držav. V času mandata se je to odrazilo v okrepljenih dvostranskih odnosih, večji prepoznavnosti Slovenije ter povečani dostopnosti sogovornikov iz celega sveta.

Celovito poročilo in poglobljeno analizo našega članstva bomo opravili v začetku leta 2026. To je pomembna naloga, za katero si je potrebno vzeti čas, da se zberejo vtisi, opravi vsebinska analiza, izluščijo izkušnje ter vse tisto, česar smo se med članstvom naučili in bomo lahko iz njega potegnili tudi za naše prihodnje delo.

Pridobljene izkušnje in ugled predstavljajo trdno podlago za nadaljnje delovanje Slovenije v mednarodni skupnosti, tudi ob začetku članstva v Svetu OZN za človekove pravice, kjer bo Slovenija nadaljevala prizadevanja za krepitev multilateralnega sistema in varstvo človekovega dostojanstva po vsem svetu.