Drzavni Svet Republika Slovenija

04/14/2025 | Press release | Distributed by Public on 04/14/2025 06:37

Na posvetu v Državnem svetu RS o pomenu zaščite slovenskega obmejnega naselitvenega prostora

Pon, 14.04.2025 - 14:31

Ljubljana, 14. april 2025 - V organizaciji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je odvil posvet Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih ter v zamejstvu kot temelj nacionalne varnosti in narodne prihodnosti. Sodelujoči so iz različnih zornih kotov osvetlili pomen obmejnih kmetijskih zemljišč kot strateškega državnega interesa in temeljnega vira prehranske varnosti. Namen posveta je bil prispevati k oblikovanju celovitih ukrepov za dolgoročno ohranjanje kmetijskih zemljišč ter zaščito slovenskega podeželskega prostora pred razprodajo in degradacijo, s posebnim poudarkom na preprečevanju nadaljnjega krčenja slovenskega obmejnega naselitvenega prostora.


Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma spomnil, da Državni svet RS vedno znova poudarja pomen ohranjanja in spodbujanja kmetijstva s ciljem doseganja višje samooskrbe, prehranske varnosti in ohranjanja obdelanega podeželja. Poudaril je, da je velik del slovenskega ozemlja podeželski in da kmetijstvo z ustvarjanjem delovnih mest omogoča ljudem, da na podeželju ostanejo, kar zmanjšuje pritisk na urbana območja in s tem zavira še večjo centralizacijo. »Zaradi omejene razpoložljivosti kmetijskih površin in njihovega strateškega pomena je nujno skrbno upravljanje ter zaščita teh zemljišč pred spremembami namembnosti in prekomernim prehajanjem lastništva na tuje subjekte,« je poudaril Lotrič. »Kmetje so bili pomemben gradnik samostojne Slovenije v času osamosvajanja. Danes pa so kmetje, ki obdelujejo zemljo na obmejnih območjih, branik ozemeljske celovitosti. Zato predlagamo, da pristojni proučijo možnosti za dodatne zakonodajne ukrepe, ki bodo omogočili boljšo zaščito kmetijskih in drugih zemljišč na obmejnem področju,« je sklenil.


Predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izpostavil vprašanje, ali smo Slovenci še sposobni in pripravljeni varovati lastno zemljo, zlasti ob državnih mejah. Meni, da se kot narod premalo zavedamo pomena državotvornosti, narodne zavesti in domoljubja, kar se kaže tudi v pomanjkanju ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč pred tujim kapitalom. Omenil je več primerov prodaje zemljišč tujcem, med katerimi izstopa primer iz Goriških Brd, pri katerem je država opustila možnost odkupa 16 hektarjev zemljišča ob meji zaradi minimalne cenovne razlike. »Primerjano pravni pregled kaže, da imajo nekatere države EU vzpostavljene učinkovite mehanizme za zaščito kmetijskih zemljišč pred tujim lastništvom, medtem ko Slovenija pri tem zaostaja,« je poudaril in predlagal, da bi moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS imeti zakonsko dolžnost odkupa vseh strateško pomembnih zemljišč, država pa bi morala zagotoviti učinkovit nadzor nad vsemi postopki prodaje kmetijskih zemljišč.


Namestnik generalnega direktorja Geodetske uprave RS Franc Ravnihar je pojasnil, da geodetska uprava vodi in vzdržuje več temeljnih evidenc s področja nepremičnin. Podatki, ki so javni dostopni vsem uporabnikom, med drugim omogočajo izvajanje zemljiške politike v Republiki Sloveniji, ter podpirajo izvajanje vrste postopkov na različnih področjih (urejanja prostora, graditve objektov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kmetijstvo, gozdarstvo, varovanje narave in okolja, varstvo kulturne dediščine,…). Prikazal je osnovne podatke evidence katastra nepremičnin s poudarkom na dejanski in namenski rabi zemljišč, podatke o posplošeni vrednosti posameznih nepremičnin ter evidence državne meje, ki s Hrvaško še ni označena in določena v naravi.

Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS mag. Irena Tušar je izpostavila, da je ena izmed primarnih nalog sklada povečevanje lastniškega deleža Republike Slovenije na področju kmetijskih zemljišč v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Sklad si na teh območjih prizadeva za ohranjanje obdelanosti zemljišč, preprečevanje zaraščanja ter spodbujanje kmetijstva in s tem prehranske varnosti in suverenosti. Mag. Tušar je pojasnila, da trend odkupov zemljišč na teh območjih narašča ter da se sklad pri nakupih ravna po načelih gospodarnosti. »Sklad poziva k novi vladni usmeritvi, ki bi okrepila obstoječo politiko prioritetnih nakupov v obmejnem pasu,« je izpostavila mag.Tušar.

Prof. ddr. Igor Grdina je v prispevku Zgodovinska stvarnost kot gradivo za premislek spregovoril o pomenu mentalitete, usklajenega delovanja različnih političnih faktorjev in strateškega planiranja. »Zemlja in jezik spadata med stvari, ki, ko ju izgubimo, ju ne dobimo nazaj nikoli več,« je dejal Grdina. Spomnil je na prvo nacionalizacijo leta 1945 in drugo nacionalizacijo (agrarno reformo) leta 1953, ki je posamezne kmetije omejila na 10 ha obdelovalne zemlje in s tem onemogočila kmetom, da bi preživeli od tržnega kmetijstva. Delovanje politike v tistem času nazorno prikazuje govor maršala Tita na največjem političnem shodu 19. septembra 1954 na Ostrožnem. V času, ko je slovenskemu narodu grozila največja lakota, je spregovoril o tem, da se pri nas s hrano razsipava, saj se porabi dva krat več pšenice na osebo kot v državah z višjimi standardi, in jih spomnil, da bi lahko uporabljali tudi fižol in krompir, je povzel Grdina.

Izr. prof. dr. Gorazd Bunc je predstavil ogromne izgube slovenskega naselitvenega ozemlja v zadnjih 1200 letih. Naš narod je bil pod tujimi jarmi brez lastnega plemstva izpostavljen sprva nenačrtni kasneje pa sistematično planirani germanizaciji, romanizaciji, hrvatizaciji in madžarizaciji. »Izgubljanje ozemlja poteka v obliki asimilacije naših zamejcev, kar v povezavi s prodajo zemljišč na naši strani meje, ki jih ne smemo prepovedati zaradi določil EU, pomeni, da se krčenje našega naselitvenega prostora nadaljuje,« je poudaril in pojasnil, da se s tem ogroža prehranska, dolgoročno pa tudi naša nacionalna varnost in obstoj. Velik problem je preslaba slovenska narodna zavest, je še dejal in poudaril, da bi morali spodbujati slovensko narodno zavest pri mladini v okviru izobraževalnega procesa.

Prof. dr. Stane Granda je v prispevku Kmetje - včeraj steber naroda in nikoli več izpostavil, da gre pri situaciji v obmejnih območjih za globlji strukturni problem, ki ga lahko označimo kot odsotnost klasične agrarne politike vse od nastanka Jugoslavije dalje. »Zadnji, ki je sistematično reševal kmeta, je bil Janez Evangelist Krek,« je dejal: »kasneje se je kmeta iztrebljalo in ubijala se je njegova duša«. Granda je poudaril, da potrebujemo resno razmišljeno kmetijsko politiko, ki bo podpirala malega kmeta, da bo lahko kupoval zemljo in gospodaril. »Zadnji, ki se je v Sloveniji resno ukvarjal s kmetijsko politiko, je bil Ivan Oman, danes resne kmetijske politike nimamo,« je sklenil dr. Granda.

Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v prispevku Meje mojega jezika so meje mojega sveta poudaril, da ko vse institucije odpovejo, je to, kar nas »dela« Slovence, jezik - če po hribih ne bo več Slovencev, kdo bo še pel slovenske pesmi, se je vprašal. Spomnil je, da je Prežihov Voranc zelo dobro opisal, kako so med obema vojnama Slovenci na Koroškem izgubili zemljo okoli Vrbskega jezera ter da smo mnogo zemlje izgubili zato, ker so tujci, ki so prihajali, imeli več denarja. Izredno škodljivo po njegovem mnenju je, da na univerzah zaradi denarja kot učni jezik uvajamo tuje jezike, da so napisi v tujem jeziku na vsakem koraku in da se tudi mladi vedno več pogovarjajo v angleščini.

Da se slovensko narodno ozemlje še vedno krči, je v svojem prispevku utemeljil tudi Borut Korun. »Od vstopa v EU se z nakupovanjem slovenske zemlje s strani sosedov ob naših mejah naše narodno ozemlje dejansko še krči. To je mogoče tudi zato, ker je slovenska politika iz ustave brisala 68. člen, ki je do takrat prepovedoval nakup slovenske zelje in nepremičnin s strani tujcev,« je dejal in pojasnil, da so umiku člena ustave nasprotovali člani društva Gibanje 23. december, ki so želeli, da bi ljudje o tem odločali na referendumu.

Nekdanji podpredsednik Vlade RS Marjan Podobnik je v prispevku Narodovo prihodnost ogroža nedržavotvorna politika vseh barv poudaril, da delovanje vseh slovenskih političnih vodstev pri urejanju odprtih mejnih vprašanj s Hrvaško meji na narodno izdajo ter da kmetijskih zemljišč ne izgubljamo samo s prekomerno pozidavo, temveč se jim država tudi odreka. »Če bi večino od približno 300 milijonov evrov, ki jih Slovenija letno potroši za prehrano v javnih zavodih in ustanovah, namesto za uvoženo hrano namenili za slovensko lokalno pridelano hrano, bi tudi več sto kmetij na obmejnih območjih s pogodbeno pridelavo hrane imelo zagotovljen obstoj in razvoj, območje pa bi ostalo poseljeno in obdelano,« je dejal Podobnik.

Predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Nanti Olip je poudaril, da je varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture strateškega pomena. Sele so majhna gorska vasica v osrčju Karavank, v katerih je v zadnjih 10 letih prišlo do velikih lastniških sprememb. Bogati tujci (neomilijonarji) kupujejo gozdove in zemljišča bogata s pitno vodo, s tem se spreminja tudi občevalni jezik. Spomnil je na neizpolnjevanje določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine. Letos mineva 70 let od podpisa te pogodbe, ki se še vedno ne izpolnjuje in posledično prihaja do prisilne asimilacije, sprememb jezikovne podobe, izseljevanja dobro izobraženih ljudi, demografska slika je slaba in vse skupaj slabi slovensko narodno skupnost, je povedal Olip.

Publicist Danijel Navodnik se je vprašal, ali je Slovenija pravna država, glede na to, kako v primeru Joška Jorasa oblastne strukture opuščajo pristojnosti naložene po ustavi in zakonu. »Hrvaška se - v nasprotju s Slovenijo - tako na načelni kot politični vsakdanji ravni obnaša, kakor da arbitražna odločba ne velja, hkrati pa z majhnimi koraki uveljavlja svoj interes,« je dejal. Na 113 ha velikem območju je prišlo do situacije, ko za iste kmetijske parcele vzporedno veljata dva katastra, slovenski in hrvaški, pri čemer je en nastal leta 1992, drugi pa sredi 19. stoletja. »Dokler arbitražna odločba v celoti ni uveljavljena, ne moremo sprejemati vsakdanjih odločitev, ki prizadenejo navadne državljane, ki se soočajo s podobnimi težavami, kot Joško Joras,« je poudaril.

Odvetnik mag. Rudi Vouk je v pisnem prispevku Kako ščititi slovenski interes ob slovenski meji? pojasnil, da v času tržnega gospodarstva lastnina iz slovenskih v tuje roke prehaja zakonito. Prepovedi niso možne, lahko pa bi Republika Slovenija aktivno pristopila k reševanju te problematike. »Če Slovenija želi v obmejnem območju uveljavljati slovenski interes, je potrebna načelna strategija,« je zapisal Vouk in predlagal ustanovitev sklada, ki bi slovensko govorečim posameznikom, ki bi izkazali interes, da kupijo nepremičnine v obmejnem območju, ponujal poceni kredite. »Tak sklad lahko tudi podpira slovenska podjetja v obmejnem območju in z ustreznimi deleži poskrbi, da se ohranijo slovenska oziroma dvojezična podjetja,« je predlagal Vouk.

Podžupan Občine Bistrica nad Pliberkom in pravnik v koroškem deželnem zboru mag. Vladimir Smrtnik je v pisnem prispevku pojasnil, da raziskave uporabe slovenskega jezika kažejo, da se je število pripadnikov slovenske narodne skupnosti v 20. stoletju zmanjšalo s približno 75.000 na 15.000. Izsledki raziskav prav tako kažejo tendenco izseljevanja slovensko govorečih iz domačih vasi v centre večjih mest, o čemer pričajo podatki, da je v vaseh, v katerih je bil delež slovenskega prebivalstva leta 2001 večji od 30 %, prišlo do 6 % upada prebivalstva, medtem ko v vaseh z zgolj 15 % deležem slovenskega prebivalstva do zmanjšanja števila prebivalcev ni prišlo. Slovenske vasi počasi izginjajo, je opozoril Smrtnik. Politika lahko ublaži te trende s krepitvijo obmejnega prostora in posodobitvijo infrastrukture ter s podporo projektom EU, ki služijo krepitvi življenjskega prostora narodne skupnosti v obmejnih občinah na obeh straneh meje, je sklenil.


Posvet sta povezovala Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Franc Pukšič, nekdanji državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu ter dolgoletni predsednik Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Foto in video: Benjamin Beci/DS.