Odpornost države je dolgoročen proces, ki zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov

Poudaril je, da je odpornost države celovit in dolgoročen proces, ki zahteva tesno sodelovanje države, gospodarstva, strokovne javnosti ter upravljavcev kritične infrastrukture.
»Odpornost države ni projekt enega resorja, temveč skupna naloga države, gospodarstva in družbe,« je poudaril Pavlin.

Državni sekretar Pavlin je v razpravi izpostavil, da je treba jasno razlikovati med odpornostjo države kot celote in odpornostjo kritičnih subjektov, ki zagotavljajo delovanje ključnih sistemov ter storitev. Na Ministrstvu za obrambo se s konceptom odpornosti sistematično ukvarjajo že več let, pri čemer so bili v tem času pripravljeni ključni strateški dokumenti, ki obravnavajo odpornost države in družbe ter odpornost kritičnih subjektov.

Pavlin je poudaril, da je odpornost države danes eno ključnih vprašanj nacionalne varnosti, saj sodobne krize praviloma ne prizadenejo zgolj enega sektorja, temveč hkrati vplivajo na delovanje energetike, komunikacij, logistike, zdravstva in drugih sistemov. Zato je po njegovih besedah pomembno, da država skupaj z gospodarstvom in upravljavci kritične infrastrukture vzpostavlja dolgoročne mehanizme sodelovanja, ki omogočajo hitro odzivanje ter zagotavljanje neprekinjenega delovanja ključnih storitev tudi v zahtevnih kriznih razmerah.

Po njegovih besedah ima Slovenija zaradi svoje velikosti nekatere prednosti, saj omogoča hitrejše povezovanje med institucijami, upravljavci kritične infrastrukture in strokovno javnostjo. Pri zagotavljanju odpornosti sta namreč zelo pomembni učinkovita koordinacija med institucijami kriznega upravljanja ter pravočasna izmenjava informacij med ključnimi deležniki.

Pavlin je poudaril tudi pomen deljenja informacij med državo in upravljavci kritične infrastrukture ter opozoril na potrebo po pravočasnem prepoznavanju in upravljanju hibridnih groženj, ki lahko s svojimi medsebojno povezanimi učinki povzročijo motnje v delovanju ključnih sistemov. Ob tem je izpostavil krepitev obrambnega načrtovanja na lokalni ravni, s katerim se osnovni segment odpornosti ponovno vrača bliže ljudem in lokalnemu okolju. Spomnil je na ugotovitve vaje Odpornost 2024, ki je pokazala, da Slovenija zna upravljati kompleksne krize, hkrati pa opozorila na pomen nadaljnjega usklajevanja med sektorji in krepitve pripravljenosti za primere, ko se kriza z enega področja prenese še na druge sisteme. Dodal je, da država delo na tem področju nadaljuje tudi s pripravami na prihodnje aktivnosti v okviru vaje Odpornost 2026, s katerimi želi še dodatno preveriti pripravljenost sistema na kompleksne krizne razmere.

Pavlin je opozoril tudi, da odpornost države ni zgolj vprašanje infrastrukture, temveč širšega družbenega sistema - od energetike in telekomunikacij do prehranske varnosti in zdravstvenih zmogljivosti. Po njegovih besedah je zato pomembno, da se koncept odpornosti postopno vključuje tudi v izobraževalne procese, delovna okolja ter usposabljanja na področju kriznega upravljanja in obrambnega načrtovanja.

Državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić je izpostavila pomen digitalne suverenosti ter potrebo po močnejšem in bolj povezanem digitalnem okolju. Poudarila je pomen razvoja ekosistema umetne inteligence v Sloveniji, ki vključuje raziskovalno infrastrukturo, ustrezno regulativno okolje ter povezovanje strokovnjakov iz različnih institucij. Po njenih besedah Slovenija že razvija podporne mehanizme, kot so evropska digitalna inovacijska stičišča in zmogljivosti superračunalniške infrastrukture, ki omogočajo razvoj ter testiranje naprednih digitalnih rešitev. Opozorila je, da velik del slovenskih podjetij še vedno ne prepoznava potrebe po digitalizaciji, zato je treba spodbujati uvajanje digitalnih tehnologij in umetne inteligence, ki lahko pomembno prispevajo k večji odpornosti kritične infrastrukture.

Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost dr. Uroš Svete je opozoril, da je krepitev kibernetske varnosti dolgoročen proces, pri katerem ni bližnjic. Poudaril je pomen ustreznih kadrovskih in finančnih zmogljivosti, rednega usposabljanja odgovornih oseb ter učinkovite izmenjave informacij in odzivov v primeru kibernetskih incidentov. Po njegovih besedah je za učinkovito obvladovanje sodobnih kibernetskih in hibridnih groženj nujno vzpostaviti sistemsko ter tehnično povezovanje ključnih deležnikov, med drugim tudi prek nacionalnega kibernetskega vozlišča, ki omogoča hitrejšo izmenjavo informacij in boljšo situacijsko sliko o kibernetskih tveganjih.

Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je v razpravi izpostavil pomen zanesljivega elektroenergetskega sistema ter meddržavnega povezovanja in zaupanja pri upravljanju prenosnega omrežja. Odpornost elektroenergetskega sistema je po njegovih besedah tesno povezana s preventivnim delovanjem, vlaganji v infrastrukturo in usklajenim odzivanjem na izredne razmere. Poudaril je tudi pomen nadaljnje digitalizacije elektroenergetskih omrežij ter uvajanja novih tehnoloških rešitev, ki omogočajo hitrejše zaznavanje in odpravljanje motenj v sistemu.
Članica uprave Telekoma Slovenije mag. Vesna Prodnik je poudarila, da so elektronske komunikacije skupaj z elektroenergetskim sistemom temelj delovanja sodobne družbe in drugih segmentov kritične infrastrukture. Zagotavljanje neprekinjenega delovanja komunikacijskih storitev zahteva visoke finančne vložke, rezervne sisteme napajanja ter stalno vlaganje v strokovni kader, zlasti pri kibernetski varnosti.

Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leon Behin je izpostavil, da odpornosti ni mogoče razumeti zgolj skozi infrastrukturo, temveč predvsem skozi sposobnost zagotavljanja kritičnih storitev tudi v času krize. Poudaril je pomen pripravljenosti, odzivnosti ter usklajenega delovanja celotnega sistema zaščite in reševanja, ki mora delovati neprekinjeno tudi v izrednih razmerah. Po njegovih besedah so sodobne krize pogosto medsebojno povezane, saj lahko izpad enega sistema hitro povzroči motnje v delovanju drugih - od energetike do oskrbe z vodo, komunikacij in logistike. Prav zato je bistvena učinkovita koordinacija med državo, upravljavci kritične infrastrukture, lokalnimi skupnostmi ter drugimi institucijami.

Behin je poudaril tudi pomen pripravljenosti na ravni lokalnih skupnosti, ki so pogosto prva točka odziva ob večjih dogodkih. Po njegovih besedah mora sistem kriznega upravljanja omogočati hitro izmenjavo informacij, učinkovito razporejanje zmogljivosti ter zagotavljanje osnovnih pogojev za delovanje prebivalstva tudi v zahtevnih razmerah.

V razpravo se je vključil tudi direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) mag. Marko Mišmaš, ki je opozoril na pomen odpornosti elektronskih komunikacijskih omrežij kot enega pomembnih dejavnikov sodobne kritične infrastrukture. Poudaril je, da so slovenska mobilna omrežja po kakovosti in pokritosti na visoki ravni, vendar sta za njihovo zanesljivo delovanje v kriznih razmerah potrebna nadaljnje sodelovanje med državo, regulatorji in operaterji ter razvoj tehničnih rešitev, ki bodo omogočale delovanje osnovnih komunikacijskih storitev tudi ob večjih motnjah ali izpadih električne energije.

Posvet je z uvodnim nagovorom odprl predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril, da na kritični infrastrukturi temeljijo ključne funkcije države - od oskrbe z energijo in delovanja digitalnih omrežij do transporta in javnih storitev. Po njegovih besedah sodobno varnostno okolje prinaša vedno bolj kompleksna tveganja, zato je sodelovanje države, gospodarstva, stroke in akademske sfere zelo pomembno za krepitev odpornosti družbe.

Posvet so pripravili Komisija Državnega sveta za državno ureditev, Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS) ter Slovensko združenje za korporativno varnost.

Posvet so pripravili Komisija Državnega sveta za državno ureditev, Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS) ter Slovensko združenje za korporativno varnost. | Avtor: Mateja Trunk Hrvatin