Letošnje Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela so zaznamovali rekordno zanimanje mladih raziskovalcev, izjemni dosežki in raznolikost obravnavanih tem. Na 56. razpis je prispelo največ nalog doslej. Najboljšim smo podelili pet velikih Krkinih nagrad in pet Krkinih nagrad s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo, poleg tega pa še 50 Krkinih nagrad in 76 Krkinih priznanj.

Velike Krkine nagrade so prejeli dr. Alen Gabrič, dr. Eva Klara Merzel Šabović, dr. Sandi Svetič, dr. Armando Tratenšek in dr. Mercedes Vitek, Krkine nagrade s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo pa Urban Barbič, Filip Dugonik, Urška Jeršič, Lejla Kač, Vito Ham, Žiga Oražem in Aljoša Škorjanc.

Predstavitev najboljših raziskav na znanstvenem simpoziju

Osrednji dogodek podelitve Krkinih nagrad je bil 36. Krkin znanstveni simpozij, na katerem so prejemniki velikih Krkinih nagrad in Krkinih nagrad s priznanjem za izstopajoče raziskovalno delo predstavili rezultate svojih raziskav. V njih so obravnavali aktualne teme iz farmacije, medicine, kemije in drugih naravoslovnih ved. Znova se je potrdilo, da je raziskovalno delo mladih izjemno kakovostno. K temu pomembno prispevajo tudi mentorji, ki mlade usmerjajo, spodbujajo in jim pomagajo razvijati raziskovalno odličnost.

Na slovesni podelitvi je udeležence nagovoril izr. prof. dr. Martin Gazvoda s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, nekdaj prejemnik Krkine nagrade in zdaj mentor številnih mladih raziskovalcev.

Pogled v prihodnost znanosti in raziskovanja

Ob podelitvi je tradicionalno izšel znanstveni zbornik, v katerem so predstavljeni nagrajena raziskovalna dela in njihovi avtorji. Razmišljanje o pomenu raziskovanja in znanosti ter o vlogi Krkinih nagrad pa sta prispevala predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad dr. Aleš Rotar, sicer član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil v Krki, in dr. Klemen Korasa, predsednik Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad in vodja Farmacevtske tehnologije v Farmacevtskem razvoju v Krki.

Dr. Aleš Rotar je v zborniku opozoril na odgovornost znanosti in raziskovanja pri ustvarjanju rešitev za izzive prihodnosti in na pomen spodbujanja mladih raziskovalcev: »Živimo v času izjemno hitrega napredka znanosti in tehnologije, zato je pred mladimi raziskovalci veliko priložnosti za nova odkritja in pomembne prispevke k izboljševanju zdravja ter kakovosti življenja. Pri tem je zagotavljanje zdravil enako odgovorna naloga kot njihovo odkrivanje, raziskovanje in razvoj, zato imajo znanost, nova znanja in tehnološki napredek odločilno vlogo pri oblikovanju prihodnosti. Mladi raziskovalci bodo soustvarjali te spremembe, zato je pomembno, da njihovo ustvarjalnost in raziskovalni potencial še naprej spodbujamo.«

dr. Klemen Korasa pa je poudaril pomen samostojnega in kritičnega razmišljanja: »Najboljše raziskave še vedno temeljijo na kritičnem razmisleku, ustvarjalnosti in znanstveni radovednosti. Letošnji razpis, na katerega smo prejeli rekordno število raziskovalnih nalog, je pokazal, da znajo mladi raziskovalci napredna digitalna orodja smiselno uporabiti kot podporo lastnemu razmisleku in tako ostajajo zavezani odgovornemu raziskovanju in kakovostni znanosti.«

Več kot pol stoletja spodbujanja raziskovalne odličnosti

V Svetu Sklada Krkinih nagrad so ob tej priložnosti napovedali tudi novost: letos bodo prvič organizirali Krkin raziskovalni izziv, s katerim želijo raziskovalno radovednost, ustvarjalnost in veselje do odkrivanja spodbujati že med osnovnošolci.

Krkine nagrade je v 56 letih prejelo že 3431 mladih raziskovalcev. Številni med njimi so pozneje ustvarili vidne znanstvene, raziskovalne in strokovne kariere ter pomembno prispevali k razvoju znanosti, gospodarstva in družbe.

Sporočilo za javnost (344 kB .pdf)