Minister Zupančič na strokovnem posvetu o prihodnosti kazenskega postopka v Sloveniji

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je v uvodnem nagovoru poudaril, da mora organizacijskemu zakonu o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala slediti celovita prenova zakona o kazenskem postopku. | Avtor: Daniel Novakovič / STA

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je v uvodnem nagovoru poudaril, da predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK), ki je v zakonodajnem postopku, ureja organizacijo in učinkovitost pregona najtežjih kaznivih dejanj. Najpomembnejša procesna vprašanja pa prepušča spremembam ZKP. Organizacijskemu zakonu mora zato slediti prenova procesnega zakona.

»Zakonodajalec mora najti pravo ravnovesje med različnimi legitimnimi, a nasprotujočimi si interesi v kazenskem postopku: med interesi odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter učinkovitega pregona njihovih storilcev na eni strani in interesi varovanja temeljnih pravic posameznikov na drugi strani,« je dejal minister.

Kot razloge za spremembe je minister navedel hiter tehnološki razvoj, vpliv sodb Sodišča Evropske Unije, Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča ter vse več neposredno uporabnih uredb Evropske Unije. Dodal je, da organi odkrivanja in pregona opozarjajo, da veljavna pooblastila v predkazenskem postopku ne zadoščajo za njihovo učinkovito delo.

»Na zakonski ravni moramo narediti vse, da zagotovimo orodja za učinkovito odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pregon njihovih storilcev,« je poudaril minister. Pri tem seveda ne smemo prestopiti meje spoštovanja ustavnih in konvencijskih pravic obdolžencev.

Na posvetu so sodelovali predstavniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, Policije, Odvetniške zbornice Slovenije, Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije ter Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z Inštitutom za kriminologijo. Svoje poglede so predstavili tudi pravni strokovnjaki dr. Matej Avbelj, Jaka Brezigar, Tomaž Bromše, dr. Anže Erbežnik, dr. Benjamin Flander, dr. Ciril Keršmanc, Sedin Kičin in Iztok Stražar.

V razpravi so bila predstavljena različna, mestoma tudi nasprotujoča si stališča. Udeleženci so razpravljali o razmejitvi vlog in odgovornosti policije, državnega tožilstva in sodišča v posameznih fazah postopka, o pooblastilih v predkazenskem postopku ter o smiselnosti sodne preiskave in možnosti uvedbe tožilske preiskave. Velik del razprave je bil namenjen dokaznim pravilom, zlasti pridobivanju elektronskih dokazov in prometnih podatkov, posodobitvi prikritih preiskovalnih ukrepov ter odločanju o dovoljenosti in izločitvi dokazov. Predlogi so se nanašali tudi na iskanje in začasno zavarovanje protipravno pridobljenega premoženja, vročanje sodnih pisanj, procesno disciplino, ponavljajoče se vloge, tudi tiste, pripravljene z umetno inteligenco, ter na delo pritožbenih sodišč. Opozorjeno je bilo, da hitrosti postopka ni mogoče enačiti z njegovo učinkovitostjo. Prenova mora ohraniti učinkovit sodni nadzor, postopkovna enakost »orožij« in pravico do obrambe ter varstvo zasebnosti, vključno z zaupnostjo komunikacije med obdolžencem in zagovornikom.

Udeleženci so se strinjali, da so potrebne strokovno utemeljene, ustavno skladne in praktično izvedljive rešitve. Ter hkrati, da vseh težav kazenskega pravosodja ni mogoče odpraviti zgolj s spremembo zakonodaje, potrebni so tudi ustrezni razvoj sodne prakse ter kadrovski, organizacijski in tehnični pogoji dela.

Ministrstvo bo stališča s posveta analiziralo ter na tej podlagi pripravilo izhodišča za sistemsko prenovo ZKP. Prenova predstavlja konkreten korak pri uresničevanju skupne zaveze vlade in ministrstva k skrajševanju sodnih postopkov, zaključevanju postopkov po instančni poti, vzpostavitvi ničelne tolerance do korupcije ter krepitvi pregona korupcije in organiziranega kriminala.