Zakonodajni program Ministrstva za okolje in prostor za leto 2026

Cilj je oblikovati sodoben, pregleden in učinkovit normativni okvir, ki bo omogočal hitrejše odločanje, večjo pravno varnost ter boljše pogoje za razvoj države, gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Program je usmerjen v tri temeljne cilje:

• zagotavljanje pravne varnosti in izvrševanje odločb Ustavnega sodišča ter evropske zakonodaje,
• pospešitev razvojnih in investicijskih postopkov,
• učinkovitejše varstvo okolja, prostora, narave in vodnih virov.

Ključni zakoni

V letu 2026 načrtujemo sprejem več pomembnih novel zakonov:

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-2B) - odprava protiustavnosti na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), digitalizacija okoljskih postopkov in učinkovitejše izdaje okoljevarstvenih dovoljenj.
• Podnebni zakon - uskladitev z novimi evropskimi podnebnimi pravili in prilagoditev sistema ETS2, s čimer zagotavljamo stabilnost javnih financ in pravno varnost gospodarstva.
• Zakon o urejanju prostora - podaljšanje rokov občinam za sprejem občinskih prostorskih planov.
• Stanovanjski zakon - nujna uskladitev z evropskimi pravili o državnih pomočeh, ki je pogoj za črpanje kohezijskih sredstev.
• Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti - odprava neskladij z evropskim pravnim redom.

Ključni podzakonski akti

Načrtovan je obsežen paket uredb, s katerimi bomo:

• izvedli evropsko zakonodajo na področju embalaže, baterij, odpadkov, plastike in krožnega gospodarstva,
• posodobili sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti,
• uredili izvajanje nove podnebne zakonodaje,
• sprejeli več uredb za zaščito vodovarstvenih območij in oskrbo s pitno vodo,
• pripravili načrte upravljanja za ključna zavarovana območja narave (Triglavski narodni park, Goričko, Škocjanski zatok, Kolpa, Radensko polje),
• uredili področje svetlobnega onesnaževanja ter izvajanje evropskih uredb na področju ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.

Ključna sporočila

Predlagani zakonodajni program predstavlja pomemben razvojni okvir države. Z njim:

• odpravljamo ugotovljene protiustavnosti,
• zmanjšujemo tveganja za postopke Evropske komisije,
• omogočamo učinkovitejše črpanje evropskih sredstev,
• povečujemo pravno varnost državljanov, občin in gospodarstva,
• pospešujemo digitalizacijo upravnih postopkov,
• zagotavljamo višjo raven varstva okolja, narave in vodnih virov,
• ustvarjamo predvidljivo zakonodajno okolje za investicije in trajnostni razvoj.

Gre za enega ključnih zakonodajnih programov ministrstva, ki bo pomembno vplival tako na razvojne projekte države kot na učinkovitejše delovanje javne uprave, gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Ob tem želim poudariti, da Ministrstvo za okolje in prostor že vzporedno pripravlja celovito analizo veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov ter upravnih postopkov, ki jih ti predpisi določajo. Cilj je prepoznati administrativna bremena, podvajanja in nepotrebne zaplete, ki podaljšujejo postopke ter povečujejo stroške za državljane, občine in gospodarstvo.

Na podlagi teh analiz bomo v letu 2027 nadaljevali sistemsko deregulacijo in poenostavitev postopkov. Pripravili bomo dodatne spremembe zakonov in podzakonskih aktov, katerih cilj bo skrajšanje upravnih postopkov, zmanjšanje administrativnih obremenitev, večja digitalizacija, odprava nepotrebnih birokratskih ovir ter večja učinkovitost delovanja javne uprave.

Naš cilj ni zgolj sprejemati nove predpise, temveč oblikovati sodoben, pregleden in učinkovit normativni okvir, ki bo omogočal hitrejše odločanje, večjo pravno varnost ter boljše pogoje za razvoj države, gospodarstva in lokalnih skupnosti.