Government of the Republic of Slovenia

03/13/2026 | Press release | Distributed by Public on 03/13/2026 10:34

Preizkusite se v prepoznavanju dezinformacij in tehnik manipuliranja z vsebinami

Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) je pripravil interaktivni preizkus znanja z naslovom Prepoznavanje dezinformacij in tehnik manipuliranja z vsebinami, s katerim želi javnost spodbuditi k razmisleku o tem, kako nastajajo zavajajoče informacije in kako jih lahko prepoznamo.

Preizkus uporabnikom na razumljiv in praktičen način predstavi najpogostejše oblike manipulacij z informacijami, s katerimi se srečujemo v digitalnem okolju ter ponuja konkretne primere, na katerih lahko preizkusijo svoje znanje in sposobnost prepoznavanja zavajajočih vsebin.

Preizkus je pripravljen v izobraževalne in ozaveščevalne namene, saj je razumevanje delovanja dezinformacij ključno za učinkovito preprečevanje njihovega širjenja. Preizkus je anonimen in namenjen izključno izobraževanju in ozaveščanju ter spodbujanju kritičnega mišljenja. Je orodje za boljše razumevanje, kako prepoznati in preprečevati širjenje dezinformacij. Uporabnike spodbuja k kritičnem razmišljanju ter k temu, da informacije vedno preverijo pri zanesljivih, verodostojnih virih, ter da se ob soočanju z dvomljivimi vsebinami vprašajo, kdo jih je ustvaril, s kakšnim namenom in ali so podprte z dokazi.

Projekt je del kampanje preBERI, preMISLI, PREVERI, ki jo je UKOM prvič zagnal pred evropskimi volitvami leta 2024. Kampanja opozarja na vse večjo prisotnost dezinformacij in na njihov škodljiv vpliv na družbo. Poudarja, da smo žrtev dezinformacij lahko vsi. Dezinformacije spodbujajo polarizacijo, zmanjšujejo zaupanje v institucije, otežujejo sprejemanje premišljenih odločitev ter vplivajo na demokratične procese. V kriznih situacijah, kot so naravne nesreče, zdravstvene krize ali politična napetost, lahko širjenje neresničnih informacij povzroči zmedo, paniko ali celo ogrozi varnost ljudi. Prav zato je krepitev odpornosti proti manipulaciji z informacijami ključna za demokracijo.

Kako prepoznati manipuliranje z vsebinami

Tehnike manipuliranja z informacijami so namenjene širjenju napačnih ali zavajajočih informacij z namenom vplivanja na mnenja in odločitve. Prepoznavanje tehnik manipuliranja z informacijami je ključno, da postanemo odporni na dezinformacije.

Obstaja več različnih taktik, ki se uporabljajo za manipuliranje z informacijami. Pogosto ne temeljijo na očitnih lažeh, temveč na polresnicah, izbranih poudarkih in čustvih. Uporabljajo prefinjene in preizkušene komunikacijske in psihološke tehnike, ki izkoriščajo človeško psihologijo.

  • Izkrivljanje

    Vsebina je vzeta iz konteksta, da dobi drugačen, pogosto zavajajoč pomen.

  • Selektivna izbira

    Poudarjena je le vsebina, ki podpira določeno stališče, drugi argumenti so zamolčani.

  • Igranje na čustva

    Dejstva zamenja nagovarjanje čustev. Vsebina, prežeta s čustvi, ki vzbuja jezo ali strah, se hitreje širi.

  • Lažna dilema

    Umetno oži izbiro. Navedeni sta dve možnosti, čeprav jih je več. Ena možnost je prikazana kot boljša.

  • Napad na osebo

    Pozornost se namesto na protiargument preusmeri na osebo in izpostavi njene »pomanjkljivosti«.

  • Polarizacija

    Delitev na dve nasprotujoči si skupini ali stališči, kar lahko okrepi predsodke.‎

  • Sejanje panike

    Namerno vzbujanje strahu, povzročanje zmede ali negotovosti. Sprožanje čustvenega namesto racionalnega odziva.

  • Kajpajevstvo

    Izogibanje razpravi s preusmerjanjem pozornosti z glavnega vprašanja na drugo temo, pogosto s protiobtožbo.

  • Grešni kozel

    Posameznik ali skupina se izpostavi in se ji neupravičeno pripiše krivda za neko težavo.

  • Spolzki klanec

    Strašenje s tem, da bodo prvemu koraku neizogibno sledile zelo hude posledice.

Pomembno orodje za širjenje dezinformacij so tudi spletne strani, ki poskušajo bralce zavesti s tem, da zelo natančno posnemajo druge, avtentične spletne strani medijev, vendar pa je vsebina drugačna in polna dezinformacij. Gre za podoben prijem, ki ga goljufi uporabljajo pri spletnih prevarah, ko se pretvarjajo, da so uradne spletne strani podjetij ali njihovih spletnih trgovin.

Včasih uspe s spretno manipulacijo ali hekerskim napadom zlonamernim akterjem prevzeti nadzor celo nad uradno spletno stranjo medija oziroma podjetja ali pa nad njihovimi profili na družbenih omrežjih. Cilj je lahko izsiljevanje za odkupnino ali pa tudi sprememba vsebine z namenom širjenja dezinformacij. Zato je SI-CERT pripravil priporočila, kako lahko uporabniki spleta in družbenih omrežij preverijo, ali si ogledujejo avtentično spletno stran in kaj storiti, ko prej zanesljiva spletna stran ali profil na družbenem omrežju naenkrat začne objavljati sumljive vsebine.

Boj proti dezinformacijam

Publikacija Boj proti dezinformacijam - Kako lahko novinarji in drugi akterji prispevajo k prepoznavanju dezinformacij in omejevanju škode dezinformacijskih kampanj vsebuje ključne pravne in strokovne opredelitve dezinformacij, opisuje načine, kako se dezinformacije širijo, kako vplivajo na volitve ter kako jih prepoznati. Namenjena je predvsem novinarjem, postopke in orodja, ki jih navajajo kot pomoč pri prepoznavanju dezinformacij, pa lahko uporablja vsakdo.

Publikacija (pdf, 308 KB)

Government of the Republic of Slovenia published this content on March 13, 2026, and is solely responsible for the information contained herein. Distributed via Public Technologies (PUBT), unedited and unaltered, on March 13, 2026 at 16:34 UTC. If you believe the information included in the content is inaccurate or outdated and requires editing or removal, please contact us at [email protected]