Dosežen je bil načelni dogovor glede vzpostavitve letnega solidarnostnega sklada za leto 2026. Solidarnost med državami članicami in podpora državam, ki se soočajo z migracijskim pritiskom, je eden ključnih elementov novega pakta o migracijah in azilu. Tega se zaveda tudi Slovenija, ki je lani podprla sprejem pakta, in bo v tem mehanizmu sodelovala s svojim prispevkom. Podrobnosti odločitve, povezane s solidarnostnim ciklom, skladno z Uredbo o upravljanju azila in migracij zaenkrat še niso javne.

Na zasedanju so potrdili splošni pristop glede predloga uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Za Slovenijo vračanje predstavlja enega temeljih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike. »Podpiramo postopen pristop k nadaljnjemu razvoju skupnega sistema EU za vračanje, saj to omogoča skrbne prilagoditve in pomaga krepiti zaupanje med državami članicami in partnerji. Za izboljšanje učinkovitosti vračanja je ključnega pomena redna izmenjava informacij, tesno sodelovanje in pomoč med državami članicami,« je povedala državna sekretarka. Poudarila je tudi, da morajo biti vse rešitve trdno utemeljene na spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva.

Ministri so potrdili tudi splošni pristop glede predloga uredbe o vzpostavitvi seznama varnih izvornih držav na ravni Unije in predloga uredbe glede uporabe koncepta varne tretje države. Slovenija je podprla začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, saj bodo predlagane spremembe pospešile azilne postopke, zmanjšale pritisk na azilne sisteme in prispevale k večji enotnosti in učinkovitosti postopkov. Hkrati bodo ohranjena pravna jamstva za prosilce in zagotovljeno spoštovanje temeljnih pravic v skladu z obveznostmi EU po mednarodnem in evropskem pravu.

V okviru Schengenskega sveta so na delovnem kosilu obravnavali schengenski barometer in opravili izmenjavo mnenj glede varovanja zunanje meje in aktualnega stanja o izvajanju projekta povezljivosti informacijskih sistemov. »Dobro delovanje schengenskega območja je v prvi vrsti odvisno predvsem od učinkovitega nadzora in upravljanja skupnih zunanjih meja,« je poudarila državna sekretarka Tina Heferle in dodala, da ima pri tem pomembno vlogo, zlasti pri tehnični in operativni pomoči, tudi agencija Frontex. Poleg tega Slovenija podpira tudi nadaljnjo krepitev podpore tretjim državam za upravljanje meja. »Zavedamo se tudi izrednega pomena projekta povezljivosti informacijskih sistemov EU, s čimer se bo povečala učinkovitost mejnih kontrol v boju proti čezmejni in organizirani kriminaliteti, terorizmu, zlorabi identitete ter nedovoljenemu prebivanju na območju celotne Evropske unije.« Državna sekretarka je ob tej priložnosti ponovno pozvala Evropsko komisijo, da končno najde rešitev za ponovno vrnitev k schengnu, kot smo ga poznali. Držav članic, ki imamo uveden nadzor na notranjih mejah, je namreč vedno več. Slovenija sicer ostaja zagovornica schengenskega območja, nadzor pa bomo umaknili takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Popoldanski del zasedanja je namenjen razpravi o vplivu aktualnega geopolitičnega dogajanja na notranjo varnost EU. Države članice se soočamo s podobnimi izzivi, to so hitri razvoj dronov, njihova enostavna dostopnost in vse pogostejše zlorabe za ogrožanje notranje varnosti ter kritične infrastrukture. Za Slovenijo je pri tem bistven usklajen evropski pristop. Na ravni EU bi morali uskladiti postopke ocenjevanja tveganj na območjih kritične infrastrukture. Enotni standardi bi omogočili primerljivost, lažje upravljanje groženj in učinkovitejše načrtovanje zaščitnih ukrepov.

Ministri bodo seznanjeni z oceno groženj, ki jo pripravijo notranje varnostno-obveščevalne službe, in s stanjem na področju boja proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu. Predstavljena bo nova strategija EU za droge 2026-2030 in nov akcijski načrt za boj proti trgovini z drogami. Trgovina s prepovedanimi drogami sicer predstavlja ključno obliko hude in organizirane kriminalitete v EU in je še naprej velika grožnja državljanom EU, pa tudi evropskemu gospodarstvu in varnosti.

Na zasedanju | Avtor: Evropska unija