To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Z novim zakonom bo zagotovljeno pregledno in stabilno zagotavljanje javne službe informiranja, ki je ključna za celovito obveščenost prebivalcev in prebivalk Slovenije o dogajanju doma in po svetu. Predlog novega zakona tako zagotavlja neprekinjeno izvajanje javne službe informiranja, ki je bistvena za delovanje države, medijev in javnosti. STA kot osrednja nacionalna tiskovna agencija predstavlja temelj domače novičarske infrastrukture, zato je stabilna ureditev njenega delovanja ključna za informacijsko varnost in za odpravljanje tveganj, povezanih z dezinformacijami ter motnjami v dostopu do preverjenih informacij. S predlogom novega zakona so odpravljene nekatere ključne pomanjkljivosti veljavne ureditve, uvaja se točno določen obseg javne službe, razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo ter nova metoda izračuna nadomestila za izvajanje javne službe. STA je po novem opredeljena kot javna gospodarska družba, ki bo izvajala javno službo informiranja, zagotavljanje javne službe pa bo financirano iz proračuna, kar agenciji zagotavlja dodatno varovalko pred posegi v avtonomijo.

Vlada je sprejela predlog Zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije (ZRPSŠPR), ki je namenjen omilitvi posledic postopnega izstopa iz premoga v Savinjsko-Šaleški (SAŠA) premogovni regiji. S tem zakonom želi vlada zagotoviti, da pri prehodu na nizkoogljično in okoljsko trajnostno gospodarstvo in družbo nihče ne bo ostal pozabljen ali potisnjen v ozadje. Sredstva za izvajanje tega zakona se v obdobju 2026-2035 zagotavljajo iz Programa evropske kohezijske politike, iz državnega proračuna v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev ter iz proračunov občin SAŠA premogovne regije v višini do 282.225.000,00 evrov.

Vlada je danes potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa, s katerimi v nacionalni pravni red prenašamo spremembe nekaterih direktiv Evropske unije (EU). Enotna evropska točka dostopa zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost. Večina zakonodaje na področju finančnih storitev in kapitalskih trgov v EU zahteva razkritje informacij javnosti, kar vpliva na podjetja, regulatorje, revizorje, svetovalce in številne druge institucije. Zahteve po javnem razkritju so bile med drugim uvedene zaradi zagotavljanja zaščite vlagateljev in pospeševanja čezmejnih naložb. Spremembe bodo prispevale k povečanju preglednosti in dostopnosti informacij za vlagatelje, podjetja in druge uporabnike, s tem pa tudi k večji preglednosti trga finančnih instrumentov in trajnostnega poročanja. Vse to bo prispevalo k bolj integriranemu in učinkovitemu evropskemu kapitalskemu trgu.

Posodobitev Zakona o višjem strokovnem izobraževanju je poleg nekaterih novosti potrebna zaradi uskladitve določenih členov s prenovljenim Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter z besedilom novega Zakona o visokem šolstvu. V predlogu zakona se izenačuje pogoje za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva in Slovencev, ki živijo zunaj meja države, kar predstavlja uskladitev s posodobljenim Zakonom o visokem šolstvu. To pomeni, da imajo tudi Slovenci, ki ne živijo v Sloveniji, pravico do rednega študija. Zakon prav tako dopolnjuje pristojnosti in delovanje najvišjih organov višjih strokovnih šol, prav tako pa jasneje opredeljuje tudi naloge Skupnosti višjih strokovnih šol kot povezovalca vseh šol. Zakon na novo ureja področje mikrodokazil. Gre za zapis učnih izidov, ki jih posameznik doseže z učenjem v sklopu krajšega izobraževanja in usposabljanja, ki sta ovrednotena z Evropskim prenosnim kreditnim sistemom (ECTS). Tako bo po sprejemu zakona posameznik mikrodokazilo prejel v obliki javne listine. Zakon ob tem na novo omogoča tudi možnost transnacionalnega izobraževanja za višje strokovne šole, kakor je to urejeno v novem Zakonu o visokem šolstvu.

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB) in ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku. Zdravstvena nega in babištvo (ZNB) predstavljata temeljna stebra zdravstvenega sistema, saj ju opravlja najštevilčnejša poklicna skupina zdravstvenih delavcev, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne obravnave pacientov. Zaradi starajoče se družbe, naraščajočih potreb po zdravstvenih storitvah ter vse zahtevnejših nalog, ki jih izvajalci ZNB opravljajo na vseh ravneh zdravstvenega varstva, je sprejem posebnega zakona, ki bo celostno urejal to področje, nujen. Predlog ZZNB določa pravni okvir za izvajanje dejavnosti zdravstvene nege in babištva in celovito ureja ti dve področji kot samostojni dejavnosti v zdravstvenem sistemu. Med drugim opredeljuje poklicne skupine, ki izvajajo zdravstveno nego in babištvo, določa pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati za samostojno opravljanje dela na tem področju, predvideva strokovni izpit in dodatno strokovno usposabljanje. Pomemben del predloga zakona obravnava tudi vprašanja, povezana s specializacijami, ki so namenjene diplomiranim zdravstvenikom in babičarjem za pridobitev poglobljenega znanja na določenih področjih. Zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje specializacije, naloge in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mentorji, obveznosti specializanta in pooblaščenega izvajalca specializacije ter ureja vprašanje financiranja specializacij. ZZNB določa tudi pogoje za vpis v register in pridobitev licence, ki je obvezna za samostojno opravljanje dela ter ureja začasni ali trajni odvzem licence.

Določila je tudi besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu. Predlagane spremembe med drugim naslavljajo problematiko trenutnih incidentov na javni železniški infrastrukturi, povezanih z vandalizmom in ogrožanjem varnosti železniškega prometa, ki se nanašajo na obdelavo podatkov videonadzora kritične železniške infrastrukture ter posredovanja le-teh pristojnim organom. Del vsebine se nanaša na prenos določil iz dosedanjih nacionalnih varnostnih predpisov v sisteme varnega upravljanja prevoznikov in upravljavca, skladno z večletnim usklajevanjem z Evropsko agencijo za železnice, kar vključuje tudi preklic uporabe Prometnega in Signalnega pravilnika. Dodana je zahteva po sprejemu izvedbenega akta ministra, pristojnega za promet, v zvezi s postopkom in vsebino izobraževanja preiskovalca železniških nesreč in incidentov.

Prav tako je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu. Pomemben cilj novele je povišati raven varstva potrošnikov ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega prevoza potnikov, saj lahko to pripomore k povečanju uporabe železniškega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza. S spremembo bo zagotovljeno izvajanje Uredbe (EU) št. 2021/782 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu in določen nacionalni izvršilni organ, pristojen za te pravice. Predlagano je, da naloge v Republiki Sloveniji prevzame regulatorni organ za železniški promet, ki je organizacijsko vzpostavljen v okviru Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala odločbo o razrešitvi generalpodpolkovnika Roberta Glavaša z dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske z dnem 14. decembra 2025. Generalpodpolkovnik Robert Glavaš je 9. septembra 2025 podal vlogo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve. Hkrati je vlada izdala odločbo o imenovanju brigadirja mag. Boštjana Močnika za načelnika Generalštaba Slovenske vojske z dnem 15. decembra 2025. Brigadir mag. Boštjan Močnik izpolnjuje vse pogoje za imenovanje na dolžnost načelnika Generalštaba Slovenske vojske.