09/26/2025 | Press release | Distributed by Public on 09/26/2025 02:06
Odpadna hrana. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Cilj mednarodnega dne je ozaveščanje o pomembnosti problema in njegovih možnih rešitvah na vseh ravneh - od posameznika do sistemskih sprememb. Poleg tega spodbuja globalna prizadevanja in skupne ukrepe za doseganje cilja trajnostnega razvoja 12.3, katerega namen je do leta 2030:
V vseh členih verige preskrbe s hrano se še vedno zavržejo velike količine dragocene hrane. Po podatkih SURS se je lani zavrglo 168.318 ton hrane ali za dva odstotka več kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v povprečju zavrgel 79 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane, 44 odstotkov ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako doma v lanskem letu zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oziroma 11 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa v dejavnosti trgovine z živili.
Netrajnostna poraba in pridelava hrane imata resne posledice za okolje, gospodarstvo in preskrbo s hrano. Zato je nujno, da kot družba prepoznamo pomen zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane ter spremenimo obstoječe netrajnostne modele porabe in proizvodnje.
Evropska komisija je v okviru prizadevanj za bolj trajnostno prihodnost sprejela cilje, ki jih morajo države članice doseči do konca leta 2030:
Kaj lahko storimo kot potrošniki? Vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju odpadne hrane z majhnimi, a pomembnimi koraki:
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubi hrane in odpadni hrani pozivamo vse deležnike - od proizvajalcev, trgovcev, gostincev do posameznikov - k aktivnemu vključevanju s konkretnimi aktivnostmi pri zmanjševanju izgub hrane in odpadne hrane. Skupaj lahko prispevamo k bolj trajnostni, pravični in odporni prehranski prihodnosti.