Slovenija kritična do nekaterih rešitev iz dogovora glede gozdnega reprodukcijskega materiala

Sajenje dreves | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so 8. decembra 2025 dosegli začasni dogovor o predlogu uredbe, s katerim se vzpostavlja posodobljen zakonodajni okvir za gozdni reprodukcijski material na ravni Unije. Namen uredbe je zagotoviti trajnostno upravljanje gozdov, povečati odpornost gozdov na podnebne spremembe in hkrati podpreti konkurenčnost evropskega gozdarskega sektorja.

Dogovor uvaja ocenjevanje trajnostnih lastnosti materiala, večjo uporabo inovativnih in digitalnih orodij ter prenovljen sistem nadzora in sledljivosti ter pripravljenosti držav članic na gozdne krizne razmere.

Slovenija ocenjuje, da dogovor prinaša nekatere pozitivne rešitve, s katerimi se nadgrajuje skupno stališče Sveta EU, katerega Slovenija junija 2025 ni mogla podpreti. Gre med drugim za prostovoljni nacionalni načrt za izredne razmere (prostovoljen in ne obvezen), odsotnost pogojevanja uvoza iz tretjih držav s članstvom v shemi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) za reprodukcijski material ter petletno prehodno obdobje.

Kljub tem korakom Slovenija izpostavlja, da določena vprašanja še vedno niso ustrezno naslovljena. Posebno pozornost je treba nameniti enotni uporabi pravil na notranjem trgu, saj je za nemoteno delovanje evropskega gozdarskega sektorja ključna dosledna implementacija uredbe v vseh državah članicah. Prav tako je pomembno jasno opredeliti vlogo pristojnih organov pri izdaji glavnih spričeval, da se zagotovi pravna varnost in zanesljivost certificiranja gozdnega reprodukcijskega materiala.

Slovenija opozarja tudi na možnosti ohranitve nacionalnih kontrolnih mehanizmov, ki omogočajo prilagajanje nadzora lokalnim razmeram in specifičnim potrebam gozdarskega sektorja. Pri tem je pomembno, da organizacija uradnega nadzora upošteva posebnosti posameznih držav in značilnosti lokalnih gozdov, hkrati pa ohrani visoke standarde kakovosti, biološke varnosti in zdravja gozdov.

Slovenija poudarja, da bi bile potrebne nadaljnje izboljšave dogovorjenega besedila, da se zagotovi visok nivo varstva gozdnih genskih virov, pravna varnost za deležnike in enaki pogoji na notranjem trgu, ob polnem upoštevanju posebnosti gozdarskega sektorja. Zaradi navedenih razlogov se je Slovenija pri glasovanju vzdržala.