Odločitve vlade s seje vladnega odbora

9. 9. 2025

• Vlada Republike Slovenije

Vlada je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti, odgovor na Zaključke posveta Hidroenergija za Slovenijo - v sozvočju z ljudmi in okoljem ter odgovor na sklepe Državnega sveta k Zaključkom posveta Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih ter v zamejstvu.

Slovenija podpira posodobitev Evropskega podnebnega zakona

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti.

Slovenija pozdravlja Predlog spremembe Evropskih podnebnih pravil (ECL) o novem podnebnem cilju do leta 2040, ob zavedanju, da gre za okvirno zakonodajo, ki predstavlja izhodišče za upravljanje podnebnih politik do leta 2040. Slovenija se zavzema za verodostojen, na znanosti temelječ cilj, ki je skladen s cilji Pariškega sporazuma.

V skladu z navedenim Slovenija podpira predlagani cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040, glede na izhodiščno leto 1990. Ob tem pa poudarja pomen celovitega podpornega okvira, ki bo omogočil učinkovito in pravično uresničitev cilja ter fleksibilnost pri njegovem uresničevanju, upoštevajoč geopolitične negotovosti.

Slovenija razogljičenje prepoznava kot strateško priložnost za EU in njeno industrijo: za zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, krepitev strateške avtonomije, razvoj evropske industrije čistih tehnologij ter ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest.

Slovenija podpira, da se tako proces sprejemanja ECL kot tudi Nacionalno določenega prispevka (NDC) EU v okviru pariškega podnebnega sporazuma obravnavata vzporedno. Pravočasni sprejem ECL bo omogočil pravočasno oddajo novega NDC, ki je ključen za mednarodno podnebno ukrepanje ter ohranitev kredibilnosti EU na podnebni konferenci COP30, ki bo novembra v Braziliji.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada sprejela odgovor na Zaključke posveta Hidroenergija za Slovenijo: v sozvočju z ljudmi in okoljem

Vlada je na seji odbora sprejela odgovor na Zaključke posveta v Državnem svetu Hidroenergija za Slovenijo: v sozvočju z ljudmi in okoljem; Znanje in izkušnje od včeraj in danes za uspešen trajnostni razvoj, ter ga pošlje Državnemu svetu.

Glede upravljanja z bogastvom vodnih virov, ki ga je treba izboljšati: Vlada se zaveda, da je voda pomemben strateški naravni vir, ki ga imamo v Sloveniji. Zaveda se vseh prednosti in številnih priložnosti na tem področju. Osnovni namen načrtovanja na področju voda je izboljšanje in ohranjanje dobrega stanja voda vključno s trajnostno rabo celinskih voda in morja ter urejanje voda, ki je potrebno za povečanje poplavne varnosti prebivalstva, zadrževanje voda in ohranjanja vodnih količin.

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor glede rabe voda odločajo glede na razpoložljivost vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, ki je prioriteta, za gospodarsko rabo, hidroenergijo, kmetijstvo ter vse ostale rabe. Pri tem se usklajujejo z drugimi pristojnimi ministrstvi glede potreb in tudi omejitev. To pomeni tudi zagotavljanje vode za ohranjanje vodnega življa in njihovih ekosistemov ter zagotavljanje ekosistemskih storitev.

Posege v vode je treba izvajati na način, da je vpliv na zlasti ogrožene vrste še sprejemljiv in porušenje naravnih procesov ter vpliv dol- in gor-vodno čim manjša. Zaradi klimatskih sprememb smo na vodah primorani še z večjo skrbjo skrbeti za dosego dolgoročne odpornosti, da bodo naravni in spremenjeni vodni sistemi zdržali pritiske poplav in suš v večjem obsegu kot do sedaj. Prav tako moramo skupaj z ostalimi resorji krepiti vodno varnost zagotavljanja zadostnih količin vode za različne rabe, pri rabi pa ekonomsko in okoljsko trajnost.

Slovenija se torej tako kot vse druge države v Evropi zaveda velikega strateškega pomena vode kot naravnega vira. Menimo, da uveljavljena politika usmerjanja, pogojevanja in soglašanja s poseganjem v prostor ter podeljevanja vodnih pravic za rabo vode ustrezno upošteva vse varstvene in prostorsko-razvojne vidike.

Glede pomena hidroenergije v luči podnebnih sprememb: Voda je naravni vir, ki se stalno obnavlja, kar pomeni, da je hidroenergija trajnostna. Hidroelektrarne (HE) lahko delujejo več desetletij, saj imajo življenjsko dobo od 50 do 100 let, kar pomeni dolgotrajno proizvodnjo čiste energije v primerjavi z elektrarnami na fosilna goriva (premog, nafta, plin), ki imajo najvišje emisije CO₂, onesnaževanje zraka in velike okoljske stroške. Za zagotavljanje diverzificirane proizvodnje električne energije v zimskem obdobju hidroenergija ima in bo imela zelo pomembno vlogo kot ključna nizkoogljična alternativa, ustrezno predvidljiva in razpoložljiva tudi v zimskih mesecih.

Ocena okoljskih stroškov hidroenergije mora upoštevati tudi eksterne okoljske stroške (stroške negativnih vplivov) na vodno okolje, predvsem na ekološko dobro stanje voda, na spremembe v tokovih in zalogah podzemnih voda, na hidrodinamično ravnotežje morfoloških elementov na daljših odsekih (zveznost in stabilnost transporta rečnih sedimentov) ter vplivov na vodo-vezanih kopenskih ekosistemov. Upoštevati je treba tudi vplive na biotsko raznovrstnost, stroški izgube za ljudi pomembnih izgub nekaterih ekosistemskih storitev rek. Pri analizi življenjskih ciklov HE je za namen omogočanja informiranih odločitev treba prikazati planetarni odtis in okoljski odtis kot njegova komponenta po vseh strokovno opredeljenih kategorijah vpliva, ki so v danem primeru relevantni (npr. kakovost zraka, raba tal, biotska raznovrstnost …), in ne kot en sam kazalnik okoljskih stroškov. Izvedba temeljite študije vplivov na okolje in določitev ustreznih omilitvenih oz. izravnalnih ukrepov pred gradnjo HE je obveza tudi iz Zakona o varstvu okolja.

Glede energetske neodvisnosti: Vlada se strinja z zaključki pomena hidroenergije v luči podnebnih sprememb, pomena energije vodne moči za proizvodnjo električne energije ter velikega pomena voda pri zagotavljanju energetske neodvisnosti Slovenije, stabilnosti omrežja in uravnoteženja virov energije. Proizvodnja električne energije iz vodnih moči predstavlja v povprečju tretjino proizvedene energije v Sloveniji za rabo v Sloveniji, kar je dokaz njenega velikega pomena. Pomembne so tudi več-namenskosti ureditev, ohranjanje in nadgrajevanje domačega znanja in blagovne proizvodnje v povezavi z izkoriščanjem hidroenergije. Prav tako se strinjamo, da so hidroelektrarne pomembne z vidika pozitivnih gospodarskih učinkov in so ekonomsko učinkovite.

Menimo, da bo izkoriščanje vodnih moči v Sloveniji glede na okoljske in ekonomske vidike optimalno, ko bodo v sistem vključene tudi hidroelektrarne na reki Savi.

Glede večnamenskosti projektov in popolnega prileganja načelom trajnostnega razvoja: Vlada se strinja, da ima zadrževanje vode s pregradami številne multiplikativne pozitivne učinke tako z vidika poplav, suš, turizma, plovbe, namakanja in drugih dejavnosti.

Sklepamo, da HE s svojim delovanjem predstavljajo pomemben vir proizvodnje nizkoogljične električne energije. Pomembno vlogo igrajo pri zagotavljanju električne energije v obdobjih največjih obremenitev, kar je največji izziv za uspešen izhod iz pridobivanja električne energije iz fosilnih virov.

V zadnjih dvajsetih letih smo v prostor uspešno umestili več hidroelektrarn, in sicer na spodnji Savi (HE Blanca, HE Krško, HE Brežice). S pripravo državnih prostorskih načrtov za vsako od teh smo razvili prakso uspešnega usklajevanja razvojnih in varstvenih interesov, spodbujali smo k več funkcionalni rabi prostora (poleg umeščanja energetskih ureditev so bile v prostor umeščene tudi druge prostorske ureditve državnega in lokalnega pomena, kot npr. vodna infrastruktura, rekreacijske, prometne, kmetijske idr. ureditve).

Glede bogatega domačega znanja in izkušenj ter tradicije uvajanja sodobnih tehnologij: Vlada se strinja, da so hidroelektrarne visoko kakovostni in učinkoviti projekti, ki zagotavljajo stabilno proizvodnjo električne energije in omogočajo nadzorovanost in prilagodljivost oskrbe z električno energijo. Gradnja HE pa ne prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in dopolnjujemo, da je treba strokovno objektivno in znanstveno opredeljevati vplive izgradenj HE, tako za ljudi kot za naravo. Predvsem je pomembno, da prepoznamo tiste ekosistemske storitve, ki so po spremembi vodnega režima še na voljo. Za trajnostno delovanje hidroelektrarn je pomembno, da se ob sodelovanju strokovnjakov preuči in po potrebi uporabi ukrepe, kot so gradnja ribjih stez, vzpostavitev nadomestnih habitatov, uravnavanje vodnih količin, vse z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v rečnih in obrečnih ekosistemih.

Glede finančne in ekonomske učinkovitosti: Vlada se strinja z navedbami, da so HE dolgoročno najbolj zanesljive in ekonomsko sprejemljive v primerjavi z drugim obnovljivimi viri energije (OVE). Menimo, da bo izkoriščanje vodnih moči v Sloveniji, ko bodo v sistem vključene tudi hidroelektrarne na reki Savi, doseglo svojo zgornjo nacionalno pomembno energetsko, ekonomsko in okoljsko upravičeno mejo.

Glede gospodarskih učinkov: Stališče Vlade je, da skupno HE same po sebi ne zmanjšujejo škod, ki nastajajo zaradi poplav, naravnih nesreč in podnebnih sprememb, temveč prispevajo k proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije oziroma iz nefosilnih virov. Manjšanje rabe fosilnih virov pri proizvodnji električne energije prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Žal z degradacijo rečnih ekosistemov in njihovih storitev HE svojo vlogo pri blaženju podnebnih sprememb zmanjšajo.

Zato je zelo pomembno, da se bodoče hidroelektrarne pravilno in celostno načrtuje, da ne povečujejo poplavne ogroženosti, temveč prispevajo k izboljšanju poplavne varnosti zaradi uravnavanja pretokov in sinergij z drugimi protipoplavnimi ukrepi.

Glede sinergijskih učinkov: Vlada se strinja, da sta varstvo pred škodljivim delovanjem voda ključna prioriteta pri urejanju prostora, pri čemer je gradnja zadrževalnikov in pregrad za uravnavanje vodnih količin in hribin zelo pomemben ukrep. S takimi ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem voda se doseže tudi izboljšanje pogojev za druge rabe voda.

Opozarjamo, da »podrejenost vseh drugih sektorskih rab prostora, varstvu pred škodljivim delovanjem voda in rabi vode«, kot je napisano v zaključkih, ni skladno z nacionalnimi niti z evropskimi predpisi, saj je prevlada javne koristi nad varstvom narave možna samo ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Odgovori Vlade k Zaključkom posveta o varstvu kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih

Na odboru je Vlada sprejela tudi Odgovor na sklepe Državnega sveta k Zaključkom posveta Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih ter v zamejstvu kot temelj nacionalne varnosti in narodne prihodnosti, ki je potekal 2. julija 2025.

Glede predloga, da se uvede omejitev pravnega prometa z nepremičninami, vključno s prepovedjo njihove prodaje tujim državljanom v 20-kilometrskem pasu od državne meje, Vlada odgovarja, da je promet s kmetijskimi zemljišči odvisen predvsem od ponudbe na trgu, torej od odločitve lastnikov kmetijskih zemljišč za njihovo prodajo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG) se že vrsto let javlja na vse ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu. Dejstvo pa je, da je glede na prednostni vrstni red SKZG šele na šestem mestu, zato je njegova uspešnost pri nakupu kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu omejena.

Drugi predlog se je nanašal na zagotavljanje ustrezne infrastrukture na obmejnih območjih. Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 že v izhodiščih izpostavlja, da je nacionalni prostor, kamor sodijo tudi obmejna in čezmejna območja, osnova za razvoj države. Še posebej na odmaknjenih območjih (kot so gorska ali obmejna) se zato omogočijo primerljive življenjske razmere - skrbi se za ustrezno in enakopravno dostopnost storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, zlasti izobraževanja, zdravstva, socialnih, kulturnih, upravnih, telekomunikacijskih, poštnih storitev in vsakodnevne oskrbe. Kjer za to obstajajo potrebe in ustrezne razmere, se oskrba lahko zagotavlja v okviru funkcionalnih čezmejnih povezav.

Glede izvajanja arbitražne razsodbe in zaščite zemljišč in zakupnikov pred enostranskimi posegi Republike Hrvaške vlada odgovarja, da sama razsodba ne vsebuje določb o lastništvu parcel in na lastništvo tudi ne vpliva, saj določa le državno pripadnost. V sklopu implementacije arbitražne razsodbe je nujna izvedba demarkacije meje v naravi, prav tako je treba rešiti določena druga vprašanja, med drugim tudi vprašanja, povezana z lastništvom, še posebej če gre za lastninsko pravico države, lokalne skupnosti ali drugih javnopravnih subjektov (npr. javnih zavodov, javnih podjetij ...). Kot določa Zakon o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško, bi morali državi za zagotovitev pravnega varstva vseh subjektov v procesu implementacije arbitražne razsodbe izmenjati oz. uskladiti tudi vse zemljiškoknjižne, katastrske in druge podatke za nepremičnine, ki se po arbitražni razsodbi nahajajo v drugi državi. Ker se hrvaška stran ne odziva na pozive k začetku implementacije, do ureditve teh vprašanj še ni prišlo, enostransko pa Slovenija teh zadev ne more urejati, saj gre za nepremičnine, ki se po arbitražni razsodbi nahajajo na Hrvaškem.

Predlagan je bil tudi celovit pregled in vzpostavitev evidence lastništva nepremičnin v območju do 500 metrov in do 10 kilometrov od državne meje, ki naj vključuje podatke o lastništvu fizičnih in pravnih oseb tudi glede državljanstva oziroma sedeža podjetij z namenom načrtovanja učinkovite zemljiške in obmejne politike. Glede na to, da je Geodetska uprava RS, ki v katastru nepremičnin vodi lokacije in tehnične podatke o nepremičninah, lastništvo pa prevzema od zemljiške knjige, v preteklosti že večkrat izvajala analize lastništva zemljišč v obmejnih območjih 500 metrov in 10 kilometrov, Vlada meni, da vzpostavitev nove evidence ni potrebna niti ni racionalna. Zagotoviti je treba le ponovljivost analiz in njihovo razpoložljivost vsem pristojnim institucijam z namenom načrtovanja zemljiške in obmejne politike.

Vlada poudarja pomen krepitve vsebin, povezanih s slovensko zgodovino, kulturo in narodno identiteto, ki predstavljajo temelj vzgoje za aktivno in odgovorno državljanstvo. Uporaba slovenskega jezika v javnem prostoru in izobraževalnih institucijah je bistvenega pomena za ohranjanje narodne identitete, zato ministrstvo dosledno podpira in spodbuja njegovo rabo. Ob tem si skupaj s številnimi deležniki prizadeva za dvig bralne pismenosti in za okrepitev podpornih vsebin pedagoškemu procesu, ki jih lahko pomembno prispevajo šolske knjižnice. Te pa imajo lahko še posebej pomembno vlogo v lokalni skupnosti, zlasti na problemskih obmejnih območjih, kjer lahko delujejo kot kulturna in izobraževalna središča.

Zaščita slovenskih narodnih manjšin ter krepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem, jezikovnem in gospodarskem prostoru sodi med trajne prednostne naloge Republike Slovenije ter je neločljiv in bistveni del njene zunanje politike. Vlada in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sta z Ustavo Republike Slovenije in drugimi zakonskimi akti zavezana k stalnemu delovanju v podporo slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah. V stikih s sosednjimi državami predstavniki Republike Slovenije na vseh ravneh dosledno izpostavljajo tudi položaj slovenskih narodnih manjšin in opozarjajo na vsakokratna aktualna odprta vprašanja ter podpirajo polno uresničevanje njihovih pravic.

Vlada ne podpira predloga, da bi se oblikoval državi sklad za finančno podporo nakupu nepremičnin na območjih v sosednjih državah, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, ki bi omogočal dostop do ugodnih kreditov za slovenske kupce ali izvajal neposredne nakupe zemljišč z namenom dolgoročne zaščite poselitvenega prostora slovenskih manjšin. Iz predloga ni mogoče razbrati, za kakšno entiteto naj bi šlo v primeru predlaganega državnega sklada za finančno podporo nakupu nepremičnin na območjih v sosednjih državah, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. Prav tako je treba upoštevati, da Republika Slovenija nima vzpostavljene entitete, ki bi omogočala dostop do ugodnih kreditov za svoje državljane, tudi ne za tiste, ki živijo v občinah brez posebnih naselij s pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti. Ker bi predlog omogočal finančno podporo Slovencem zunaj Republike Slovenije, medtem ko primerljiva podpora ni na voljo slovenskim državljanom znotraj Slovenije (ne glede na to, ali živijo v občinah z ali brez manjšin), bi to pomenilo neenako obravnavo in s tem diskriminacijo.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano