Slovenija na UNEA-7: poziv k močnejšemu globalnemu okoljskemu upravljanju in sporazumu o plastiki

Slovenija je na zasedanju nastopala z jasno podporo znanstveno utemeljenim rešitvam, krožnemu gospodarstvu, vlogi mladih ter človekovi pravici do zdravega in čistega okolja in sodelovanju držav v času, ko so okoljske krize vse bolj prepletene in njihove posledice vse bolj občutne v vsakdanjem življenju.

Minister Kumer s slovensko delegacijo na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA-7) | Avtor: MOPE

Slovenija se je v Nairobiju pridružila državam, ki v tem ključnem forumu razpravljajo o prihodnosti globalnega okoljskega upravljanja - v trenutku, ko se svet sooča z vse pogostejšimi podnebnimi ekstremi, izgubo biotske raznovrstnosti ter onesnaževanjem. Minister Bojan Kumer je v nacionalni izjavi poudaril, da je močnejše multilateralno sodelovanje nujno: kot je dejal, smo »kot mednarodna skupnost še vedno prepočasni pri odzivu na ključne okoljske grožnje«. UNEP po njegovih besedah mora ostati temelj globalnega okoljskega sistema, zato države od njega pričakujejo, da bo še naprej vodilni glas znanosti, opozoril in usmeritev. Slovenija je na UNEA-7 poudarila, da se ne smemo umikati nazaj od zavez in tistega, o čemer smo se že dogovorili. Eden od ključnih ciljev zasedanja je bilo tudi sprejetje nove srednjeročne strategije UNEP za obdobje 2026-2029, ki bo določila, kako se bo svet loteval treh največjih okoljskih izzivov: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Poleg tega je UNEA sprejela tudi Ministrsko deklaracijo in 11 resolucij.

Pospešitev izvajanja zavez in krepitev pravice do zdravega okolja

Slovenija je na UNEA-7 poudarjala, da se mora svet osredotočiti na izvajanje tistega, o čemer smo se že dogovorili. V središču njenega nastopa je bila človekova pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja - pravica, ki se dotika vsakogar, še posebej mladih generacij. Prav zato je Slovenija skupaj z Maldivi, Kostariko, Mehiko, Marokom, CRIN, OHCHR in mladinsko skupino CYMG organizirala uradni stranski dogodek, posvečen pravičnemu prehodu, na katerem je sodelovala tudi izvršna direktorica UNEP Inger Andersen. Dogodek je bil usmerjen v uresničevanje človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja preko pravičnega prehoda, pri čemer je bil poseben poudarek dan medgeneracijski pravičnosti ter vključevanju otrok in mladih v odločanje, saj bodo prav oni posledice današnjih odločitev živeli najdlje.

Minister Kumer je na dogodku poudaril tudi pomen odprtega dialoga z mladimi, ki ga Slovenija sistematično razvija: »Naše okolje ne čaka na politične cikle. Čaka na naše odločitve. To je trenutek resnice za globalni multilateralizem - ali bomo znali zagotoviti prihodnost, ki ne bo slabša od sedanjosti?«

Plastika: Slovenija in partnerji za celovit, pravno zavezujoč globalni sporazum

Med osrednjimi temami ob robu UNEA-7 so bila pogajanja za globalni sporazum o plastiki. Po zadnjih zasedanjih, ki niso prinesla napredka, je bil pritisk na države še večji. Slovenija je skupaj z EU in Koalicijo visoko ambicioznih (HAC) zagovarjala sporazum, ki ne bi naslavljal le posledic onesnaževanja s plastiko ampak bi se lotil vzroka - prekomerne proizvodnje plastike in sestave plastike, še posebej nevarnih kemikalij in mikroplastike, ki vstopajo v okolje in vplivajo na zdravje ljudi. Minister Kumer je ob tem opozoril: »Sporazum o plastiki bo uspešen le, če bo naslovil pravi vzrok problema. Odpadki so posledica, ne izhodišče. Če se izognemo vprašanju proizvodnje plastike in zasnove plastičnih proizvodov, se izognemo rešitvi.« Slovenija je zato podpirala omejevanje najbolj problematičnih izdelkov, zmanjševanje primarnih polimerov, globalne standarde za varne materiale ter odločanje, ki omogoča preboj takrat, ko soglasja ni mogoče doseči. Minister se je ob tem udeležil tudi številnih srečanj na visoki ravni - od 7. ministrskega zasedanja HAC do ministrskega zajtrka danskega Predsedstva Sveta EU in Evropske komisije -, ki so bila namenjena iskanju skupnega razumevanja in poti naprej.

Krepitev regionalnega sodelovanja in vloga Slovenije v mednarodnih okoljskih sporazumih

Minister se je udeležil tudi uvodnega dela dneva multilateralnih sporazumov (MEA Day), kjer je sodeloval s predsedujočimi ključnih okoljskih konvencij, s katerimi Slovenija deli prizadevanja za krepitev regionalnega in globalnega sodelovanja. Slovenija je nastopali kot predsedujoča Barcelonski konvenciji (COP23), kjer je predstavila dosežke svojega dvoletnega predsedovanja, ki se je zaključilo pred dnevi. Med njimi so bili vzpostavitev novega Regionalnega centra za podnebne spremembe, uvedba sredozemskega območja za nadzor emisij žvepla (SECA), spodbujanje pristopa »od izliva do morja« ter okrepitev med regionalnega sodelovanja (Donava, Črno morje/MED) za boljše povezovanje med rekami, obalnimi območji in morjem. Ti koraki bodo prispevali k izboljšanju odpornosti morskih in obalnih ekosistemov ter življenja milijonov ljudi ob Sredozemlju. Prav tako je poudaril vlogo Slovenije kot predsedujoče biroju Vodne konvencije, ki se zavzema za krepitev podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih ter vloge ekosistemskega pristopa. V tem okviru je minister opravil še več regionalnih pogovorov o nadaljnji krepitvi sodelovanja tako na regionalni, kot globalni ravni.

Slovenija je na UNEA-7 znova poudarila, da morajo države iz besed preiti v dejanja. Minister je ob koncu poudaril: »Če želimo zaščititi ljudi, okolje in prihodnost mladih, moramo biti pri skupnih ukrepih hitrejši, bolj usklajeni in pripravljeni preseči razlike. Odločitev imamo v rokah.« Slovenija ostaja trdna zagovornica ambicioznega globalnega okoljskega sodelovanja, znanstveno utemeljenih rešitev in pristopov, ki krepijo odpornost sedanjih in prihodnjih generacij.