343. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

• Vlada Republike Slovenije

Vlada določila besedilo predloga sprememb Zakona o organiziranosti in delu v policiji

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.

Varnost je človekova pravica in ima posebno mesto med človekovimi pravicami in svoboščinami. Zagotavljanje varnosti, reda in miru je temeljna naloga države, saj lahko le v varnem okolju ljudje uresničujemo tudi druge pravice in izpolnjujemo svoje obveznosti in dolžnosti.

Z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji je bila urejena normativna podlaga za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje ter razmejena pristojnost med Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Urejeni so bili tudi specifična delovnopravna razmerja v policiji, status in zaščita policista, usposabljanje, izobraževanje in raziskovalna dejavnost, tesnejša vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in tesnejše sodelovanje policije z drugimi subjekti.

Pri izvajanju zakona v praksi so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih želimo s predlaganimi rešitvami odpraviti in zagotoviti še boljšo organiziranost in delovanje policije za odzivanje na vse varnostne izzive.

Ključne novosti so:

• vzpostavlja se novo nalogo Generalne policijske uprave - nalogo prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišnične helikopterske prevoze in helikopterske prevoze otrok v inkubatorjih z zrakoplovi policije;
• vzpostavlja se podlago za štipendiranje za potrebe policije. Dejstvo je, da se policija že dlje časa srečuje s kadrovsko problematiko. In štipendiranje je nedvomno eden od korakov v smer večje privlačnosti zaposlovanja v policiji;
• določajo se pravice ožjih družinskih članov v primeru smrti policista, kadar ta izgubi življenje v času napotitve v tujino na območje ali lokacijo, za katero je s sklepom o določitvi ocene stopnje nevarnosti sekretariata Sveta za nacionalno varnost določena stopnja nevarnosti;
• dopolnjujejo se določbe glede usmerjanja policije oziroma prepoved poseganja ministra v naloge in samostojni položaj državnega tožilca v predkazenskem postopku. Trenutno veljavna ureditev je namreč nejasna in lahko vodi do napačnega sklepa, da lahko minister s posamičnimi usmeritvami posega v pristojnosti državnega tožilca v predkazenskem postopku:
• Policijske uprave opravljajo določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev, trenutno veljavni zakon pa ne vključuje nedvoumno nalog na področju postopkov javnega naročanja. Predlog tako jasneje določa, za katere kategorije javnih naročil so policijske uprave samostojne v povezavi z zakonom o javnem naročanja. S tem se odpravlja možnost nepravočasne izvedbe postopkov javnih naročil in njihovega drobljenja;
• vzpostavlja se podlago za petletno obdobno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila;
• dviguje se starostna meja za pomožne policiste (iz 60 na 63 let) in določa, da pomožni policist ne more biti oseba, ki opravlja funkcijo župana, podžupana ali občinskega svetnika;
• ponovno se uvaja izraz komandir policijske postaje namesto sedanjega načelnika.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada sprejela novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo novele Zakona o kmetijskih zemljiščih in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

Predlog novele Zakona o kmetijskih zemljiščih uvaja boljšo strokovno podlago za zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Zakonske spremembe prav tako zmanjšujejo administrativna bremena. Postopek bo iz vidika načrtovanja in določanja območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč krajši, hkrati bo ministrstvo prihranilo pomembno višino sredstev, ki jih bo lahko preusmerilo v druge ukrepe kmetijske zemljiške politike (npr. odprava zaraščanja, naložbe v namakalne sisteme, druge strokovne podlage, pilotne projekte … ).

Predlog zakona zasleduje cilj ohranjanja obsega kmetijskih zemljišč in ureja varstvo najboljših kmetijskih zemljišč. V smislu omejevanja lastninske pravice to predstavlja minimalen ali zelo blag učinek, saj se kmetijskemu zemljišču ne spreminja obstoječi namen ali raba, temveč se le zavaruje njegova pridelovalna funkcija. Ključni cilj določitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč je vzpostavitev stabilnejše prehranske varnosti in višje samooskrbe Slovenije na način, da se pred pozidavo zaščitijo in ohranijo najboljša kmetijska zemljišča za nadaljnjo kmetijsko dejavnost. Za ta namen bodo tudi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč višje.

Predlog zakona ureja obstoječe področje agrofotovoltaike. Opredeli se tudi pravna podlaga za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo preučili vpliv agrofotovoltaike na kmetijsko pridelavo. Omejuje se postavitev agrofotovoltaike samo na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, ki so po dejanski rabi kmetijsko zemljišče v zaraščanju ali trajni travnik. Predlog zakona ne dopušča več načrtovanja fotovoltaike na kmetijskih zemljiščih s spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč, razen če gre za predpisana prednostna območja umeščanja fotonapetostnih naprav in na dopustnih dodatnih prostorskih ureditvah v območju državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Omogoča se širitev investitorjev pri gradnji državnih namakalnih sistemov, kar bo izboljšalo odzivnost kmetijstva na podnebne spremembe. Dodatno se v sklopu pomožne kmetijsko-gozdarske opreme dopušča postavitev »rastlinjakov prefabrikatov, kjer proizvodnja ne poteka v tleh« na kmetijskih zemljiščih do bonitete 35, kar bo povečalo zavarovane pridelovalne površine in prispevalo k prehranski varnosti.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada v načrt razvojnih programov uvrstila projekt za brezemisijska vozila za cestni promet

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2025-2028 uvrstila projekt Brezemisijska vozila za cestni promet 2025-2026, na podlagi katerega bo izveden javni poziv za subvencije za nakup brezemisijskih cestnih vozil.

Javni poziv se bo izvajal skladno z veljavnim odlokom o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, in sicer za področje trajnostne mobilnosti. Glavni namen investicije je zmanjšanje emisij CO2 ter zmanjšanje rabe energije v sektorju prometa, s čimer se bo zmanjšala tudi količina onesnaževal zunanjega zraka predvsem emisij NOx ter delcev PM2.5.

Cilj projekta je povečati število brezemisijskih cestnih vozil, ki na izpustu ne oddajajo emisij CO2. To so baterijska električna vozila (BEV) ali vozila na vodikove gorivne celice. Za ta namen bo iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih predvidoma okoli devet milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada o strateških usmeritvah za delovanje SID banke

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela strateške usmeritve Republike Slovenije za delovanje SID banke v obdobju 2025 - 2029.

Cilj dokumenta Strateške usmeritve Republike Slovenije za delovanje SID banke v obdobju 2025 - 2029 je, da se navedejo dolgoročni razvojni dokumenti EU in Republike Slovenije za delovanje SID banke ter tudi ključne dolgoročne razvojne usmeritve Republike Slovenije za strateška področja delovanja SID banke v obdobju 2025 - 2029. SID banka dejavnosti na teh področjih izvaja neposredno sama ali po drugih bankah, finančnih ali drugih institucijah ali skupaj z njimi (konzorcij) v skladu z načelom nediskriminatornosti in nekonkurenčnosti. Cilj je tudi, da se strateške usmeritve opredelijo kot dolgoročni razvojni dokument Republike Slovenije za namene delovanja SID banke.

Ključne strateške usmeritve, pri katerih obstaja mogoče vključevanje SID banke v obdobju 2025 - 2029, so zlasti (ne pa samo): krepitev konkurenčnosti gospodarstva, zeleni prehod gospodarstva, lastniško financiranje in razvoj kapitalskega trga, urbani in regionalni razvoj, infrastruktura, internacionalizacija, kohezija, stanovanjsko področje, obramba in varnost, vključno s kibernetsko varnostjo ter EU in partnerstva: krepitev razvojnih partnerstev s ključnimi deležniki.

Poudarek delovanja SID banke v obdobju 2025 - 2029 bo na zmanjševanju ali odpravi tržnih vrzeli. SID banka lahko pri svojem delovanju upošteva tudi strategije ter najboljše prakse razvojnih in spodbujevalnih institucij v drugih državah članicah EU.

Vir: Ministrstvo za finance