Tri leta po poplavah: obnova po načrtih, učinkovitejši sistem in večja odpornost za prihodnost

Minevajo tri leta od katastrofalnih poplav in zemeljskih plazov, ki so avgusta 2023 prizadeli 183 od 212 slovenskih občin. Največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Republike Slovenije je povzročila skoraj tri milijarde evrov neposredne škode.

Obnova poteka na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh. Zastavljena je kot petletni projekt, katerega zaključek je predviden do konca leta 2028.

Trenutno obnova prehaja v drugo polovico izvajanja. Po uspešno izvedenih interventnih ukrepih in sanaciji, predvsem na vodotokih, so posledice ujme na številnih prizadetih območjih, zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, danes komaj še vidne. V prihodnjih letih bo poudarek na izvedbi projektov, ki bodo povečali odpornost teh območij na podobne vremenske dogodke, ki Slovenijo prizadenejo vse pogosteje in z vedno večjo intenzivnostjo. Trenutno po vsej državi potekajo obsežna obnovitvena dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture, katerih cilj ni le odprava posledic ujme, temveč tudi dolgoročna krepitev odpornosti prostora.

Sanacija vodne infrastrukture poteka skladno s sprejetim Programom odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023. V letih 2023-2025 je bilo za sanacijo namenjenih 180 milijonov evrov, pri čemer je bilo saniranih več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za leto 2026 je predvidenih 185 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 pa skupaj še 476 milijonov evrov.

Direkcija Republike Slovenije za vode ima trenutno za izvedbo obnovitvenih del po poplavah avgusta 2023 sklenjenih pogodb za leto 2026 v skupni vrednosti 137.974.371,66 evra. Od tega je 123.565.263,82 evra namenjenih izvedbi gradbenih del, preostali del sredstev pa izvedbi predhodnih aktivnosti v okviru programa funkcionalne obnove.

Do danes je država za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov namenila že 1,575 milijarde evrov. Sredstva so bila namenjena nujnim interventnim ukrepom, pomoči prebivalcem in gospodarstvu ter obnovi poškodovane prometne, vodne in lokalne infrastrukture. Samo v letu 2026 je bilo do 24. julija za popoplavno obnovo namenjenih približno 128 milijonov evrov, pri čemer se največja realizacija pričakuje v drugi polovici leta zaradi intenzivnega izvajanja obnovitvenih projektov.

Po porušitvi dela jezovne konstrukcije v poplavah 2023 je bil Mlinarjev jez saniran in izveden 0,5 m nižje, kar izboljšuje pretočne razmere in poplavno varnost, z novo ribjo stezo pa je omogočen prehod vodnih organizmov. | Avtor: DRSV

Velik del odprave posledic zaključen, ostajajo še obsežni projekti urejanja vodotokov

Obnova po naravni nesreči takšnega obsega predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Skupna ocenjena vrednost vseh potrebnih sredstev za obnovo do konca leta 2028 znaša 2,09 milijarde evrov.

Med prednostnimi nalogami ostajajo projekti, ki omogočajo gradnjo nadomestitvenih domov za prebivalce z najbolj ogroženih območij. Država je za odkup ogroženih objektov izplačala že 101,8 milijona evrov nadomestil. Za 354 objektov, določenih za odstranitev, je bilo sklenjenih 325 sporazumnih pogodb, zato se postopek preselitve prebivalcev z najbolj ogroženih območij približuje zaključku.

Sočasno potekajo tudi obsežni projekti urejanja vodotokov in sanacije vodne infrastrukture, gradnje in obnove mostov ter zahtevni geotehnični ukrepi v Savinjski dolini in na Koroškem, kjer so bile posledice ujme najhujše. V prihodnjem letu bo poudarek na zaključevanju večjih večletnih projektov, med drugim komunalnega opremljanja Rakovelj in naselja Vila Široko, obnove več mostov, Kulturnega centra Ravne na Koroškem, vodne infrastrukture Rastke v občini Ljubno ter Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Izvajanje sanacijskega programa poteka skladno z načrtovanimi aktivnostmi. Zaradi različne zahtevnosti posameznih projektov, postopkov umeščanja v prostor, priprave projektne dokumentacije ter pridobivanja potrebnih soglasij in mnenj pristojnih napredka ni mogoče enoznačno ocenjevati zgolj z odstotkom izvedbe. Na časovnico izvajanja vplivajo tudi vremenske razmere ter zakonske omejitve pri posegih v vodotoke.

Takojšnja pomoč in obnova za vse, ki se jim je po nesreči podrl svet

Zaradi izjemnega obsega naravne nesreče je država takoj po ujmi zagotovila finančno pomoč za obnovo stanovanjskih objektov. Skupno je bilo več kot 7.530 upravičencem izplačanih 35,7 milijona evrov predplačil. Postopki obnove stanovanj ponekod še potekajo. Upravičencem, ki obnove še niso uspeli zaključiti, je bil rok za izvedbo podaljšan do 30. septembra 2026. Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč trenutno obravnava več kot 5.200 škodnih primerov, ki vključujejo več kot 8.000 lastnikov. Na pozive se je odzvalo več kot 80 odstotkov upravičencev, med njimi pa jih je približno 70 odstotkov obnovo že uspešno zaključilo.

Obnova je tudi priložnost za boljši sistem

Na Ministrstvu za okolje in prostor poudarjamo, da obnova po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije ni zgolj odprava posledic ujme, temveč tudi priložnost za izboljšanje sistema upravljanja ob naravnih nesrečah ter za izvedbo razvojnih projektov, ki bodo dolgoročno povečali odpornost najbolj prizadetih območij.

Direkcija Republike Slovenije za vode hkrati izvaja investicijske projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kohezijske politike ter programa sanacije vodne infrastrukture po poplavah avgusta 2023. V letošnjem letu se zaključujejo projekti, financirani iz Načrta za okrevanje in odpornost, med pomembnejšimi pa so projekti na območju Mure, Dravograda, Ločnice, Dajnice, Koprivnice, Voglajne, Savinje na Polulah, Selške Sore, Vipave, Renč-Vogrskega in Izole. Poleg gradbenih projektov se izvajata tudi projekta vzpostavitve državnega vodarskega nadzornega centra (NACE) ter priprave Ocene poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije. Za izvedbo projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost je namenjenih skoraj 120 milijonov evrov evropskih sredstev.

V izvajanju so tudi kohezijski projekti zmanjševanja poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji, Dravinji in Polskavi, na porečju Drave, Savinje in Vipave v skupni vrednosti 113,7 milijona evrov, od tega 93,5 milijona evrov evropskih sredstev. Sočasno se nadaljuje tudi izvajanje sanacije vodne infrastrukture po poplavah avgusta 2023.

Sistemske izboljšave za hitrejšo obnovo

Glede na to, da je bilo sklenjenih že 325 sporazumnih pogodb in da končno število objektov, določenih za odstranitev, znaša 354, ocenjujemo, da je bil pristop k reševanju stanovanjske problematike najbolj prizadetih zaradi poplav in plazov avgusta 2023 ustrezno zastavljen. Vendar želimo v prihodnje še bolj prisluhniti ljudem, zlasti na terenu, saj njihove izkušnje in opozorila pomembno prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju ukrepov. Zato novo vodstvo Direkcije Republike Slovenije za vode skupaj s pristojnimi službami Ministrstva za okolje in prostor aktivno analizira dosedanje rešitve ter jih, kjer je to potrebno, prilagaja dejanskim razmeram in potrebam lokalnega okolja. Cilj je, da so ukrepi čim bolj strokovno utemeljeni, učinkoviti in usklajeni z interesi prebivalcev ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varnosti pred poplavami.

Z reorganizacijo ministrstev smo v enoten sistem povezali naloge, ki so bile doslej razdeljene med tri ministrstva in eno vladno službo. Združitev pristojnosti omogoča bolj usklajeno načrtovanje, odločanje in izvajanje ukrepov, predvsem na področju podpore fizičnim osebam in občinam. S tem bomo zagotovili hitrejše postopke, jasnejšo razdelitev odgovornosti ter učinkovitejše izvajanje ukrepov za obnovo in zmanjševanje posledic prihodnjih naravnih nesreč.

Obnova po katastrofalnih poplavah leta 2023 je bila in ostaja skupni projekt države, občin, stroke in lokalnih skupnosti. Na Ministrstvu za okolje in prostor bomo tudi v prihodnje zagotavljali usklajeno izvajanje obnovitvenih in razvojnih projektov ter sistemske izboljšave, s katerimi bo Slovenija odpornejša, varnejša in bolje pripravljena na prihodnje podnebne in druge naravne izzive.

Ob skorajšnji tretji obletnici poplav leta 2023 lahko ugotovimo, da je bil odziv države pravočasen, sistem obnove pa zastavljen učinkovito. Najprej smo zagotovili pomoč prebivalcem, občinam in gospodarstvu ter stabilizirali razmere na prizadetih območjih, danes pa se obnova osredotoča na projekte, ki bodo dolgoročno povečali odpornost Slovenije na podnebne in druge naravne nesreče.