Evropska komisija bo predlagala odlog izvajanja Uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Državna sekretarka Maša Žagar. | Avtor: Svet Evropske unije

Začetek izvajanja EUDR je bil predviden za konec leta 2025, vendar bo Evropska komisija predlagala, da se prestavi za eno leto. Slovenija si je z ostalimi članicami EU intenzivno prizadevala za preložitev uveljavitve, zato to napoved ocenjuje kot izreden uspeh.

Zasedanje sveta kmetijskih ministrov se je sicer prvi dan začelo z ribiškimi točkami, med drugim o zakonodajnem predlogu za izvajanje podpore Unije politike v sektorju ribištva in akvakulture za obdobje 2028-2034. Podpora bo po novem vključena v okviru enotnega sklada za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, pri čemer bodo sredstva zamejena. Med prioritetami so spodbujanje generacijske prenove in energetski prehod ribištva, trajnostna akvakultura ter izboljšanje predelave in trženja rib in morskih proizvodov. Državna sekretarka Žagar je poudarila pomen podpore malega priobalnega ribolova, krepitve odpornosti obalnih skupnosti ter stabilnega in prilagodljivega financiranja za trajnostni razvoj sektorja. Po njenih besedah je treba spodbujati inovacije, digitalizacijo in tehnološki napredek, ki zagotavljajo ohranjanje tradicij in konkurenčnost ribištva.

Poleg izmenjave mnenj o letnih posvetovanjih med EU in Združenim kraljestvom ter med EU, Norveško in obalnimi državami o ribolovnih možnostih za leto 2026, ki ne zadevajo slovenskega ribištva, je Svet EU na delovnem kosilu razpravljal tudi o poenostavitvi obstoječih pravil v sektorju ribištva in pomorstva. Državna sekretarka je poudarila, da je poenostavitev skupne ribiške politike ključna za trajnostno, konkurenčno in stabilno ribištvo, pri čemer mora zakonodaja ostati prožna ter upoštevati nacionalne in regionalne posebnosti, da se ohranijo tradicije malega priobalnega ribolova v Sredozemlju in Jadranu.

V popoldanskem času je Svet EU opravil prvo razpravo o svežnju predlogov za prihodnjo skupno kmetijsko politiko za obdobje 2028-2034, ki bo - tako kot podpora za izvajanje politike v ribištvu in akvakulturi - po novem vključena v enotni sklad za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva. Državna sekretarka Maša Žagar je izpostavila pomen močne, ustrezno financirane in v prihodnost usmerjene skupne kmetijske politike (SKP), ki podpira konkurenčno in odporno kmetijstvo, ohranja socialno kohezijo ter prispeva k okoljski trajnosti in vitalnim podeželskim območjem. Pozdravila je ohranitev obstoječega izvedbenega modela in ključnih ukrepov SKP, pri čemer je še posebej izpostavila generacijsko prenovo, učinkovito upravljanje s tveganji ter podporo zelenemu in digitalnemu prehodu. Po njenih besedah predlog Evropske komisije trenutno ne zagotavlja vseh ključnih potreb slovenskega kmetijstva, zlasti glede financiranja SKP, naložb v infrastrukturo, podpornega okolja AKIS in šolske sheme, zato bo Slovenija v pogajanjih vztrajala pri večji prožnosti in ustrezni podpori za te ukrepe. Slovenija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju prihodnje SKP, da bodo zagotovljeni cilji konkurenčnega, trajnostnega in vitalnega kmetijstva za prihodnje generacije.

Drugi dan se je Svet EU seznanil in razpravljal o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Državna sekretarka je poudarila, da mora mednarodna trgovinska politika uravnoteženo spodbujati sodelovanje, hkrati pa varovati interese evropskih pridelovalcev ter standarde EU za prehrano, okolje in dobrobit živali. Slovenija po njenih besedah podpira nadaljnjo pomoč Ukrajini in krepitev odnosov z ZDA, vendar le ob zagotovitvi poštenih in vzdržnih pogojev za evropske kmete. Pozvala je k strateški treznosti in političnemu pogumu ter poudarila, da je kmetijstvo strateška prednost Evrope, ki jo je treba zaščititi in trajnostno razvijati.

Obravnavanih je bilo tudi več informativnih točk. Med njimi se je Slovenija pridružila pozivu Slovaške po večji prožnosti finančnih pravil strateškega načrta, še zlasti kar zadeva podaljšanje obdobja samodejnega prenehanja obveznosti na »n+3«, da se omogoči izvedba trajnostnih in dolgoročnih projektov ter zagotovi stabilnost za kmete in podeželske podjetnike. Slovenija je podprla tudi poziv Nemčije, da se zagotovi trajna odobritev osnovnih snovi v varstvu rastlin in ohrani enakopravni status teh snovi tudi ob kasnejši odobritvi kot aktivne snovi. V zvezi s predstavitvijo Komisije ključnih elementov Strategije za odpornost vodnih virov je državna sekretarka poudarila, da Slovenija podpira uvajanje inovativnih in trajnostnih praks za varčno rabo vode ter krepitev odpornosti kmetijstva, ob tem pa izpostavila pomen sodelovanja med sektorji, vlaganj v znanje in inovacije ter prilagodljivih ukrepov, saj je voda ključna za prehransko varnost in trajnost prihodnjih prehranskih sistemov.