Konferenca: Zaščita civilne infrastrukture in civilistov v okviru mednarodnega humanitarnega prava

Skupinska fotografija | Avtor: MZEZ

V uvodnem nagovoru je sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice prof. dr. Vasilka Sancin poudarila pomen pozitivnih obveznosti držav pri varovanju človekovih pravic tudi v času oboroženih spopadov ter izpostavila sočasno uporabo mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.

Trilateralna konferenca je bila sestavljena iz treh panelov.

Prvi panel je bil posvečen predvsem Globalni pobudi Mednarodnega odbora Rdečega križa o spodbujanju politične zavezanosti mednarodnemu humanitarnega prava. Generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov ter glavni pravni svetovalec Ministrstva za zunanje in evropske zadeve dr. Marko Rakovec je predstavil številne aktivnosti Slovenije kot nestalne članice VS ZN (2024-2025) v zvezi za zaščito civilistov in civilne infrastrukture in kot sopredsedujoče delovni skupini za zaščito te infrastrukture v okviru Globalne pobude ICRC. V zvezi s slednjimi je izpostavil predloge in praktične ukrepe, namenjene krepitvi spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava za zaščito civilne infrastrukture v današnjih urbaniziranih oboroženih spopadih, delovanje SIovenije v Globalnem zavezništvu za varnost vode pred oboroženimi spopadi in pomen Prostovoljnega poročila Slovenije o izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in seznanjanju z njim na nacionalni in mednarodni ravni.

Dr. Kosuke Onishi, pravni svetovalec ICRC, je izpostavil delovanje sedmih delovnih skupin, ki delujejo v okviru Globalne pobude in nadaljnje korake. Poudaril, da se je Slovenija med prvimi državami pridružila tej pobudi in pohvalil aktivno delovanje Slovenije v delovni skupini za zaščito civilne infrastrukture.

Drugi panel se je osredotočil na vlogo nacionalnih društev Rdečega križa pri zaščiti civilistov. Razprava je opozorila na izzive pri uveljavljanju mednarodnega prava v praksi, vključno z vplivom političnih interesov in dvojnih standardov. Poudarjen je bil pomen izobraževanja, ozaveščanja in delovanja nacionalnih odborov za mednarodno humanitarno pravo. Predstavljene so bile tudi naloge zaščitnih znakov Rdečega križa ter pristopi k preprečevanju njihove zlorabe, pa tudi primeri dobrih praks pri vključevanju mladih in širše javnosti v razumevanje mednarodnega humanitarnega prava.

Akademski panel je obravnaval ključne pravne in praktične izzive zaščite civilistov v sodobnih oboroženih spopadih. Panelisti so izpostavili pomen previdnostnega načela pri načrtovanju in izvajanju vojaških operacij ter kompleksnost presoje sorazmernosti. Obravnavano je bilo tudi vprašanje neposredne udeležbe civilistov v sovražnostih, zlasti v kontekstu novih tehnologij in sodelovanja zasebnega sektorja, kar odpira številna nerešena pravna vprašanja. Dr. Maruša T. Veber, Direktorica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obravnavala vlogo soglasja države pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Posebej se je osredotočila na primere okupacije in opozorila tudi na naraščajoč pomen umetne inteligence in obdelave podatkov civilistov v sodobnih oboroženih spopadih.

Konferenca je potrdila pomen tesnega mednarodnega sodelovanja, izmenjave dobrih praks ter nadaljnjega razvoja pravnih in praktičnih mehanizmov za učinkovitejšo zaščito civilistov in civilne infrastrukture. Udeleženci so se strinjali, da je dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ključno za omejevanje posledic oboroženih spopadov in zaščito temeljnih človekovih vrednot.