Ministri v Bruslju o obrambnih naložbah, zmogljivostih, Ukrajini in pripravah na vrh v Ankari

Osrednji poudarek razprav ministrov je bil na uresničevanju zavez, sprejetih v Haagu, ter krepitvi kredibilnih odvračalnih in obrambnih zmogljivosti Nata. To vključuje povečanje naložb v obrambo, vzpostavitev sodobnih bojnih zmogljivosti, krepitev obrambne industrijske proizvodnje in nadaljnjo podporo Ukrajini. Razprave so potekale tudi v luči prepoznane potrebe, da evropske zaveznice z večjimi vlaganji v obrambo ter vzpostavitvijo kredibilnih zmogljivosti postopoma prevzamejo več odgovornosti za lastno varnost in obrambo, pri čemer pa močna čezatlantska vez ostaja temelj varnosti zavezništva.

Ministri so pregledali napredek pri uresničevanju sprejetih ciljev zmogljivosti in krepitvi naložb v obrambo v skladu z zavezami, sprejetimi v Haagu. Ocenili so tudi razmere na vzhodnem krilu zavezništva ter pregledali ukrepe za krepitev odvračanja in obrambe, vključno z zagotavljanjem kredibilnih prispevkov v Natov model sil. Posebna pozornost je bila namenjena krepitvi obrambne industrije, zagotavljanju zadostnih proizvodnih zmogljivosti ter pospešenemu razvoju inovacij in novih tehnologij. Ministri so pregledali tudi zavezniške misije, operacije in aktivnosti, vključno s tistimi v regiji Zahodnega Balkana. V okviru zasedanja je potekalo tudi srečanje Skupine za jedrsko načrtovanje, na katerem so ministri obravnavali vprašanja, povezana z zavezniškim jedrskim odvračanjem.

Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Kontaktne skupine za podporo obrambi Ukrajine (angleško Ukraine Defense Contact Group - UDCG). Ministri so ob nadaljevanju ruske agresiji zoper Ukrajino potrdili zavezanost zagotavljanju nadaljnje ključne vojaške pomoči, usposabljanja in dolgoročne podpore Ukrajini.

Slovenija leta 2025 ni dosegla zastavljenega in napovedanega cilja, da bi za obrambo namenila vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Dejanski obrambni izdatki za leto 2025 so znašali 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda. To se kaže tudi v nadaljnjih primanjkljajih pri razvoju zmogljivosti, zato bo morala Slovenija v prihodnosti storiti več in hitreje, da bi nadoknadila večletne primanjkljaje ter uresničila sprejete prednostne cilje zmogljivosti.

Minister za obrambo mag. Valentin Hajdinjak je v svojem nastopu prepoznal dejansko vrzel med preteklimi načrti in napovedmi ter njihovim uresničevanjem. Poudaril je trdno zavezanost nove vlade kredibilnemu izpolnjevanju sprejetih zavez ter napovedal pregled nacionalnih načrtov rasti obrambnih izdatkov od leta 2026 naprej. Izpostavil je prednostno krepitev nacionalnih obrambnih zmogljivosti in pospešeno uresničevanje sprejetih zavezniških ciljev. Posebna pozornost bo namenjena nakupu ustreznih sistemov, optimizaciji strukture sil, krepitvi bojne pripravljenosti ter obravnavanju akutnih kadrovskih izzivov. Slovenija bo še naprej zagotavljala kredibilne prispevke v zavezniške operacije in misije ter strukturo sil. Posebna pozornost bo namenjena tudi krepitvi obrambne industrije ter pospešitvi procesov modernizacije in inovacij.

Minister se je ob robu zasedanja srečal tudi z nemškim ministrom za obrambo Borisom Pistoriusom. Ta je ministra mag. Hajdinjaka povabil na bilateralni obisk, predviden za jesen, ki bo priložnost za nadaljnje pogovore o krepitvi obrambnega sodelovanja in skupnem razvoju zmogljivosti.

Ministri za obrambo držav članic Nata so se danes sestali v Bruslju, kjer so obravnavali ključne varnostne izzive zavezništva ter ocenili napredek pri izvajanju odločitev, sprejetih na vrhu Nata v Haagu leta 2025 | Avtor: Nato