Državna sekretarka Grašič: Velik napredek držav kandidatk potrjuje, da je širitev EU uresničljiva

Državna sekretarka Neva Grašič na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve | Avtor: EU

V okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. in 19. decembra v Bruslju, je državna sekretarka Grašič poudarila pomen nadaljnje in dolgoročne podpore EU Ukrajini. Razprave voditeljev v tem tednu, tako v Evropskem svetu kot tudi v okviru mirovnih prizadevanj, bodo odločilno vplivale na prihodnjo varnost in blaginjo Evrope. Slovenija še naprej podpira prizadevanja EU za iskanje pravno in fiskalno ustreznih rešitev za dolgoročno finančno podporo Ukrajini.

Državna sekretarka je ponovno poudarila tudi jasno in načelno stališče Slovenije do razmer na Bližnjem vzhodu, ki ga država dosledno zagovarja tudi v vlogi trenutno predsedujoče Varnostnemu svetu OZN. Slovenija se zavzema za spoštovanje mednarodnega prava, zaščito civilistov in neoviran dostop humanitarne pomoči ter za spoštovanje resolucije Varnostnega sveta 2803, kar vidi kot najboljši način za to, da bo sedanje premirje vodilo v trajni mir.

V razpravi o geoekonomiji je poudarila, da Slovenija kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo priznava pomen ekonomske v,arnosti in trgovinske politike. Slovenija poudarja krepitev globalne konkurenčnosti EU ob hkratnem zagotavljanju odprte, pravične in na pravilih temelječe mednarodne trgovine. Ob tem je opozorila na pomen vzpostavljanja partnerstev, ki pozitivno prispevajo k diverzifikaciji evropske trgovine, med njimi je sporazum EU-Mercosur, in izrazila zadovoljstvo nad nekaterimi nedavnimi pobudami Evropske komisije na področju gospodarske varnosti.

Svet je bil pozvan k odobritvi sklepov o širitvi EU. Slovenija je močno podprla osnutek sklepov, ki ga je predlagalo dansko predsedstvo Sveta EU. Ker države članice niso dosegle soglasja, je bilo končno besedilo sprejeto v obliki izjave predsedstva s podporo 26 držav članic. Državna sekretarka Grašič je ob tem izrazila prepričanje, da bo širitev EU okrepila, jo naredila uspešnejšo in bolj odporno: »EU mora tudi v prihodnje pošiljati jasna in nedvoumna sporočila - napredek je priznan, politična volja cenjena, evropska perspektiva pa ostaja trdna in neomajna. Trden, predvidljiv in na lastnih zaslugah temelječ proces je temelj širitvene politike EU, politična jasnost pa pospešuje reforme in hkrati zmanjšuje prostor za vpliv zunanjih akterjev.«

Ob tem je poudarila še pomen učinkovitega komuniciranja o širitveni politiki: »Državljanom moramo jasno pojasniti, zakaj je širitev pomembna - ker krepi varnost, konkurenčnost in globalno vlogo Evrope.«Glede na napredek nekaterih držav kandidatk je po njenem mnenju razlog za optimizem utemeljen.

Slovenija se je zavzela za ambiciozen večletni finančni okvir (VFO) za obdobje 2028-2034, ki bo sposoben zagotoviti zadostna sredstva za financiranje novih prioritet EU, predvsem konkurenčnosti in varnost, ob hkratnem ustreznem financiranju kohezijske politike in skupne kmetijske politike. Državna sekretarka je opozorila, da mora predlagan nov način izvajanja načrta za nacionalna in regionalna partnerstva prispevati k večji prožnosti ter poenostavitvi postopkov za države članice in upravičence sredstev proračuna EU. Na prihodkovni strani VFO Slovenija priznava pomen morebitnih novih lastnih virov za zagotavljanje ambicioznega finančnega okvira in ostaja odprta za razpravo o novih predlogih, ob hkratni zadržanosti do tistih, ki bi nesorazmerno obremenili manj razvite države članice. Slovenija nasprotuje vsem rabatom na vplačila v proračun EU in se zavzema za ohranitev sedanjega deleža carinskih dajatev, ki jih obdržijo države članice.

Na delovnem kosilu so ministri za evropske zadeve izmenjali mnenja še o prispevku kohezijske politike k uresničevanju strateških prednostnih nalog EU.

Ob robu zasedanja je državna sekretarka Grašič sodelovala na širitveni medvladni konferenci s Črno goro. Ob tej priložnosti je v imenu Slovenije čestitala vladi Črne gore za začasno zaprtje petih poglavij, s čimer se je skupno število zaprtih poglavij povečalo na 12. Ta dosežek potrjuje položaj Črne gore kot vodilne države med kandidatkami, njeno močno politično zavezanost evropskemu integracijskemu procesu ter nadaljnjo uskladitev z evropskimi vrednotami in pravnim redom.