Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu decembru 2025

Delegacija Varnostnega sveta OZN v Siriji. | Avtor: Sana.gov

Prvi teden decembra je Varnostni svet pod vodstvom Slovenije opravil obisk v Siriji in Libanonu. Obisk v Siriji, leto dni po padcu Asadovega režima, je bil namenjen izgradnji zaupanja ter izraz solidarnosti s sirskim prebivalstvom v zahtevnem tranzicijskem obdobju. V pogovorih je bil izpostavljen pomen vključujočega nacionalnega dialoga, zagotavljanja pravičnosti ter sprave. Na pogovorih v Libanonu je bila poudarjena podpora neodvisnosti, suverenosti ter ozemeljski celovitosti države, članice Varnostnega sveta pa so obiskale tudi pripadnike misije UNIFIL na jugu države.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je kot predsedujoča vodila tri zasedanja Varnostnega sveta: o sodelovanju med OZN in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), o razmerah v Ukrajini ter o Afganistanu. Pred razpravo o Afganistanu, ki je potekala na svetovni dan človekovih pravic, je ministrica v imenu 55 članic OZN podala skupno izjavo za javnost, ki je izpostavila, da človekove pravice niso dodatek k miru in varnosti, temveč njun predpogoj.

Pri razpravi o Ukrajini je šlo za še zadnjo razpravo na zahtevo Slovenije v času članstva, skladno s prizadevanji, da se Ukrajino ohranja visoko na dnevnem redu. Eden izmed treh poročevalcev na zasedanju je bil Tomaž Lovrenčič, direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti.

Ministrica Fajon je v decembru, ko je predsedovala Slovenija, vodila razpravo v Varnostnem svetu OZN. | Avtor: MZEZ

Razprava Voditeljstvo za mir

Kot osrednji dogodek predsedovanja je Slovenija organizirala odprto razpravo Voditeljstvo za mir, ki je nadaljevala temo iz lanskega predsedovanja - zavezanost članic Varnostnega sveta ohranjanju mednarodnega miru in varnosti preko polnega spoštovanja načel Ustanovne listine in mednarodnega prava. Razprava je bila usmerjena v pričakovanja glede potekajočih reformnih procesov OZN ter glede nove generalne sekretarke/novega generalnega sekretarja, ki jo/ga bo OZN izbral jeseni 2026.

Slovenija je kot predsedujoča pripravila besedilo predsedniške izjave o Bosni in Hercegovini ob 30. obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma. Varnostni svet v soglasno sprejeti izjavi izraža podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti BiH. Obenem izjava izpostavlja pomen regionalnega sodelovanja, dobrososedskih odnosov, dialoga in sprave.

O Bližnjem vzhodu je Varnostni svet razpravljal na rednem brifingu o izvajanju resolucije 2334 o naselbinah. Slovenija je izpostavila pomen premirja v Gazi in ponovno pozvala vse strani, da ga vzdržujejo. Izrazila je zaskrbljenost nad morebitnimi sankcijami proti Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (ang. UNRWA - The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees). Poudarila je, da je edina rešitev v obliki dveh držav, ki bi živeli druga ob drugi v miru in varnosti. Pred razpravo so evropske članice Varnostnega sveta podale tudi skupno izjavo za medije.

Varnostni svet OZN | Avtor: OZN

Na rednem brifingu o Siriji je Slovenija pozdravila prizadevanja sirijskih oblasti za vzpostavitev teles, ki bodo obravnavala nedavno nasilje in vprašanja glede tranzicijske pravice in pogrešanih. Enako pomembni so tudi vzpostavitev nacionalnih varnostnih sil ter preprečevanje in zoperstavljanje terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Uspeh Sirije bo temeljil na zaupanju - med Sirci, med Sirci in sirijskimi oblastmi, med Sirijo in njenimi sosedi ter med Sirijo in mednarodno skupnostjo.

Varnostni svet je obravnaval Iran v kontekstu neširjenja jedrskega orožja. Slovenija je poudarila potrebo po dolgoročni diplomatski rešitvi ter vse strani pozvala k resnim in ciljno usmerjenim pogajanjem.

Decembra je Varnostni svet kar trikrat razpravljal o razmerah v Sudanu, kar pa žal še vedno ni prineslo napredka pri preseganju razhajanj med članicami glede nadaljnjih korakov in odzivanja na vedno bolj zaostrene varnostne razmere.

Veliko časa je Varnostni svet namenil razmeram v Somaliji ter soglasno sprejel resoluciji o podaljšanju sankcijskega režima za teroristično skupino Al-Šabab ter avtorizacije Podporne in stabilizacijske misije Afriške unije (AUSSOM) ter podporno-logistične misije OZN UNSOS, ki kljub velikim finančnim izzivom ohranjata nespremenjen mandat in število pripadnikov, kar je zagovarjala tudi Slovenija. Varnostni svet se je sešel še na izrednem zasedanju, po tem ko je Izrael kot prva država uradno priznal zvezno državo Somaliland kot neodvisno in suvereno državo ter vzpostavil diplomatske odnose. Večina članic je v svojih izjavah potrdila podporo suverenosti, teritorialni celovitosti, politični neodvisnosti in enotnosti Somalije.

Varnostni svet je obravnaval državni udar v Gvineji Bissau ter opravil redne razprave o delovanju politične misije OZN v Libiji (ang. UNSMIL - he United Nations Support Mission in Libya), Pisarne OZN v srednji Afriki (ang. UNOCA - The United Nations Regional Office for Central Africa) ter Pisarne OZN za Zahodno Afriko in Sahel (ang. UNOWAS - The United Nations Office for West Africa and the Sahel). Pred zasedanjem o UNOWAS je Slovenija v vlogi predsedujoče vodila nastop skupnih zaveznic za podnebje, mir in varnost za medije. Opozorili smo na posledice podnebnih sprememb v regiji, kjer poplave, suše in pomanjkanje vode poglabljajo obstoječe varnostne izzive, spodbujajo napetosti med skupnostmi ter ustvarjajo prostor za kriminalne in ekstremistične mreže.

Na nujnem zasedanju o Venezueli je Slovenija opozorila na povečane napetosti v regiji ter pozvala vse vpletene k deeskalaciji in umirjanju razmer. Poudarila je pomen doslednega spoštovanja mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov ter izpostavila slabe politične in humanitarne razmere v državi.

Decembra je Varnostni svet sprejel še resoluciji o podaljšanju mandatov misij v Demokratični republiki Kongo (ang. MONUSCO The United Nations mission to the Democratic Republic of the Congo) in na Golanu (ang. UNDOF - The United Nations Disengagement Observer Force), resolucijo o mladih, miru in varnosti ter resolucijo o mandatu izvršnega direktorata Odbora za protiterorizem. Z izjavama za javnost se je Varnostni svet odzval na razmere v Jemnu ter na napad na bazo operacije UNISFA na meji med Južnim Sudanom in Sudanom.

Slovenija je decembra organizirala terenski obisk ekspertov članic Varnostnega sveta za podnebje, mir in varnost v Čadu ter uskladila skupno izjavo za leto 2025 članic Varnostnega sveta, ki so nosilke skupnih zavez na področju žensk, miru in varnosti.