Pametna očala in podobne tehnologije razširjene resničnosti lahko močno posegajo v zasebnost

Mednarodna delovna skupina za varstvo podatkov in tehnologijo, katere dolgoletni član je Informacijski pooblaščenec, je sprejela nov delovni dokument, ki pojasnjuje tveganja pri uporabi teh tehnologij in podaja priporočila glede varne uporabe.

Gre za tehnologije, ki nadgrajujejo ali kombinirajo fizični ter digitalni svet s pomočjo strojne (npr. VR očala) in programske opreme. Običajno gre za nosljive (angl. wearable) tehnologije, ki uporabniku omogočajo interakcijo z okoljem, npr. navodila za navigacijo na pametnih očalih ali igranje iger v resničnem in navideznem svetu hkrati. XR tehnologije vključujejo kamere, mikrofone in senzorje za zajem podatkov o uporabniku in okolju, pogosto tudi o tretjih osebah, ki se nahajajo v okolici. Vgrajeni senzorji omogočajo zbiranje velike količine podatkov, od premikanja in gibanja oseb, oči in glave, do bioloških podatkov (o krvnem pritisku, dihanju, glasu) in podatkov o okolici (bližina objektov, zvočne kulise, podobe in lokacijski podatki).

Mednarodna delovna skupina za varstvo podatkov in tehnologijo (IWGDPT, t.i. Berlinska skupina), katere član je tudi Informacijski pooblaščenec, je na zadnjem zasedanju sprejela nov delovni dokument o tehnologijah razširjene resničnosti (angl. Extended Reality - XR). Srečanja skupine se je udeležil namestnik pooblaščenke mag. Andrej Tomšič.

IWGDPT v svojem dokumentu predstavi glavne značilnosti tovrstnih tehnologij in opozori na nekatera specifična tveganja za zasebnost in varstvo osebnih podatkov, kot je npr. uporaba zavajajočega dizajna, ki uporabnike sili v neobičajno vedenje (npr. pogosto snemanje okolice), ustvarjanje profilov o uporabnikih (npr. o lokacijah in navadah) ter zajemanje podatkov tretjih oseb. IWGDPT v zaključku podaja priporočila proizvajalcem in regulatorjem.

Delovni dokument o tehnologijah razširjene resničnosti je dostopen na povezavi: https://www.bfdi.bund.de/SharedDocs/Downloads/EN/Berlin-Group/20260616-WP-Extended-Reality.html?nn=355094

O Mednarodni delovni skupini za varstvo podatkov in tehnologijo (IWGDPT)

V Mednarodni delovni skupini za varstvo podatkov in tehnologijo (angl. International Working Group on Data Protection in Technology, IWGDPT) - poznani tudi kot Berlinska skupina - ki je bila ustanovljena leta 1983, in je s tem ena od mednarodnih skupin z najdaljšo tradicijo na tem področju, se srečujejo predstavniki organov in organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom osebnih podatkov in zasebnostjo s celega sveta, kot tudi predstavniki industrije in drugi strokovnjaki za zasebnost in sodobne tehnologije. V prvi polovici svojega delovanja se je predvsem posvečala vprašanjem varstva osebnih podatkov in zasebnosti v telekomunikacijah, sčasoma pa se je njen domet razširil tudi na druge sodobne tehnologije, kot so internet stvari, pametna omrežja in sistemi, zasebnost na spletu in številna druga. Sekretariat delovne skupine zagotavlja nemški zvezni informacijski pooblaščenec (Der Bundesbeauftragte für den Datenschutz und die Informationsfreiheit; BfDI), v letu 2019 pa je njeno zasedanje gostil tudi Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.

Delovna skupina na svojih srečanjih, ki potekajo dvakrat letno, udeležuje pa se jih med 40 do 60 strokovnjakov za varstvo osebnih podatkov s celega sveta, oblikuje skupna stališča in priporočila o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti. Delovna skupina sprejema stališča in priporočila, ki so praviloma usmerjena k upravljavcem osebnih podatkov, ponudnikom IKT opreme in storitev, zakonodajalcem ter posameznikom. Stališča delovne skupine redno upošteva tudi Svetovna skupščina za zasebnost (Global Privacy Assembly; GPA).
Sprejeti dokumenti so na voljo v angleškem in nemškem jeziku na spletni strani delovne skupine: www.iwgdpt.org.